Januš Golec

Januš Golec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in urednik, * 28. avgust 1888, Polje ob Sotli, † 24. maj 1965, Maribor.

Januš Golec
Rojstvo	28. avgust 1888({{padleft:1888|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) Polje ob Sotli
Smrt	24. maj 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (76 let) Maribor
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija
Poklic	pisatelj, urednik, duhovnik, redaktor

Po končani gimnaziji v Celju je obiskoval mariborsko bogoslovje ter bil leta 1911 postavljen za kaplana na Remšnik. Mašniško posvečenje je prejel 25. junija 1911. Med vojno je bil vojni kurat, v Galiciji je bil trikrat ranjen ter leta 1917 kot invalid (brez roke) upokojen. Od leta 1919 je kot urednik deloval v Tiskarni sv. Cirila ter se uveljavil tudi kot ljudski pisatelj; napisal je ljudske povesti Guzaj, Trojno gorje, Kruci, Ponarejevalci in Propast in dvig. Bil je tudi urednik Slovenskega gospodarja.^[1]

Poleg Alice Schalek je bil eden izmed prvih slovenskih vojnih dopisnikov, V prvi svetovni vojni je za dnevnik Slovenec in tednik Slovenski gospodar poročal iz vzhodne fronte v Galiciji, kjer je bil med letoma 1914 in 1916.^[2]

Leta 1925 so ga izvolili izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje. Leta 1938 je prejel državno odlikovanje Red sv. Save IV. stopnje.^[1]