Karačaj (jezero)

Jezero Karačaj (rusko Карача́й) je majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji. Od leta 1951 ga je Sovjetska zveza izrabljala kot odlagališče radioaktivnih odpadkov iz kompleksa Majak, bližnjega skladišča odpadkov in predelovalnega obrata, ki se nahaja v Ozjorsku v Čeljabinski oblasti. Kot del ruskega programa za jedrsko orožje je bil Majak znan tudi pod imenom Čeljabinsk-40, sicer pa se je prva hujša jedrska nesreča na svetu zgodila ravno v omenjenem kompleksu, 29. septembra 1957, zaradi napake v hladilnem sistemu.^[1]

Jezero Karačaj
položaj Čeljabinske oblasti v Rusiji, kjer se nahaja jezero
Koordinate	55°40′42″N 60°47′59″E
Države porečja	Rusija
Površina	0,25 km2 (junij 1990)
Povp. globina	2-3 m
Količina vode	400.000 km³ (junij 1990)

Glede na poročilo organizacije Worldwatch Institute s sedežem v Washingtonu D.C. naj bi bilo jezero najbolj radioaktivno onesnažen kraj na svetu.^[2] Skozi leta se je raven radioaktivnosti povzpela na okoli 4,44 eksabekerelov (Ebq),^[3] kar vključuje 3,6 EBq cezijevega izotopa 137 (¹³⁷Cs) in 0,74 EBq stroncijevega izotopa 90 (⁹⁰Sr)^[4]. Leta 1990 je ekspozicijska doza sevanja v jezeru znašala okoli 600 röntgenov (R) na uro, kar bi v roku ene ure ubilo človeka.^[5]

Od začetka 60. let 20. stoletja se je jezero začelo krčiti: od prvotne površine okoli 0,5 km² se je skrčilo na 0,15 km² do konca leta 1993. Leta 1968, v času hude suše v regiji, je veter odnašal radioaktivni pesek iz izsušenega dna, zaradi česar je bilo radioaktivnosti v ravni 185 petabekerelov (PBq) oz. 5 MCi izpostavljenih okoli pol milijona ljudi.^[3][6]