Korejščina

Koréjščina (한국어, 조선말, glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni. Je tudi eden od dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Po svetu je približno 78 mililijonov govorcev korejščine. V 15. stoletju je nacionalni pisni sistem uvedel Sedžong Veliki. Sistem se sedaj imenuje hangul. Pred razvojem sistema korejske pisave so Korejci več kot tisočletje znatno rabili korejsko različico kitajske pisave handža in fonetične sisteme, kot so hjangčal, gugjeol in idu.

Korejščina
한국어, 한국어, 조선말, 조선말 Hangugeo, čosŏnmal
hangugeo, čosŏnmal (korejščina) zapisano v hangul (hangeul, čosŏn'gŭlu)
Materni jezik	Južna Koreja, Severna Koreja, Kitajska, Japonska
Št. maternih govorcev	75 milijonov (2007)[1]
Jezikovna družina	korejski
Zgodnejše oblike	Stara korejščina
Narečja	Čedžu jezik celinski korejski dialekti
Pisava	izključna raba hangula (obe Koreji), mešanica hangula in handže (nekateri profesionalni zapisi v J. Koreji) ali cirilica (manj rabljena v narečju korjo mal)
Uradni status
Uradni jezik	Južna Koreja  Severna Koreja Janbian, Kitajska
Priznani manjšinski jezik	Ljudska republika Kitajska  Japonska ZDA CIS
Regulator	Južna Koreja: Nacionalni inštitut za korejski jezik 국립국어원/ 國立國語院 Severna Koreja: Sahoe Kwahagwon Ŏhak Yŏnguso Jezikovni raziskovalni inštitut za socialne znanosti 사회과학원 어학연구소
Jezikovne oznake
ISO 639-1	ko
ISO 639-2	kor
ISO 639-3	Različno: kor – sodobna korejščina okm – srednja korejščina oko – stara korejščina
Seznam Linguist	okm srednja korejščina
	oko stara korejščina
Glottolog	kore1280
Linguasphere	45-AAA-a
Države z govorci korejščine kot maternega jezika

Korejska pisava

Korejska zlogovna pisava se imenuje hangul (hangeul) in ima 40 pismenk, združenih v posebne zlogovne znake. Za prečrkovanje korejske pisave v latinično obstaja več sistemov. Korejski zapis v latinici (Korean Romanization, KR) je bil sprejet v Južni Koreji leta 2015. Je poenostavljen in se od starejših (predvsem MR, McCune-Reichauerjev) razlikuje v opuščanju diakritičnih znamenj in opuščaja.^[2]

Prevzemanje

Zapisovanje

Indijsko-korejski človek, ki govori korejsko, posnet v Južna Koreja.

Pisno nepodomačena in slovenskemmu izgovoru prilagojena so imena bitij, večina zemljepisnih imen in stvarna imena, ki jih ne moremo prevesti.

Pisno podomačene so občne besede (npr. hangeul > hangul, won > von (korejska denarna enota), taekwondo > tekvondo (športna disciplina), soju > sodžu (vrsta pijače), chaebol/jaebol > džebol (velika južnokorejska korporacija) in redka zemljepisna imena, t. i. slovenski eksonimi, npr. Seul, Pjongčang, Pjongjang, ter imena dinastij, npr. Čoson (v [ko] Joseon).

Prevedena so imena zemljepisnih danosti, ki so lahko končna sestavina imena, npr.: san 'gora', bong 'vrh', donggul/gul 'jama', gang 'reka', ho 'jezero', man 'zaliv', sa 'tempelj', yeong 'prelaz'. Administrativne enote so omenjene za vezajem in jih opuščamo, npr.: -si 'mesto' (primer Sejong-si > mesto Sejong). Sestavino -do 'provinca' lahko opuščamo ali ohranjamo (primer Gangwon-do ali provinca Gangvon.

V tistih zemljepisnih imenih, v katerih so zemljepisne danosti neprevedene, vezaj opuščamo in zloge pišemo skupaj, npr. Gariwang-san > Garivangsan, ohranjen je le pri sestavini -do (ki pomeni provinca).

Zemljepisna imena, razen slovenskih eksonimov, zapisujemo po sistemu KR.

Lastna imena

v slovenščini načeloma prečrkujemo korejska lastna imena po sistemu KR. Angleščini prilagojene zapise moramo, razen izjem (osebna imena Korejcev živečih v Evropi ali Ameriki), pretvoriti v KR.