Koroška statistična regija

statistična regija Slovenije From Wikipedia, the free encyclopedia

Koroška statistična regija
Remove ads

Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Njene meje niso v skladu z mejami nekdanje dežele Koroške. Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem,[1] status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji in nosilec avtomobilske oznake SG.

Thumb
Koroška statistična regija
Thumb
Prebivalstvena piramida, koroška, 2023
Remove ads

Koroška statistična regija

Statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Regijske institucije so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd. Ta tri mesta so tudi gospodarsko središče regije, gospodarsko je pomembna tudi Črna na Koroškem. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi Prevaljami. Gospodarsko pomembno je tudi kmetijstvo.

Obsega 5,1 % površine Slovenije

Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji. Obsega 1.041 km2. V 2023 je na tej površini živelo približno 71.000 prebivalcev ali 3,3 % vseh v Sloveniji. Na km2 je živelo 68 prebivalcev, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.

Prebivalstvo

Prebivalci te regije so bili na sredini leta 2023 v povprečju stari 45,1 leta, kar je bilo leto dni več od povprečja v Sloveniji. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil četrti najvišji med regijami (23,2 %), delež mlajših od 15 let pa pod povprečjem (14,4 %). Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi najmanjši (6,7 %), nižji je bil le v pomurski regiji (3,2 %).

Naravni prirast z –4,2 na 1.000 prebivalcev in skupni selitveni prirast z 1,0 na 1.000 prebivalcev sta dosegala drugi najnižji vrednosti na ravni regij.

Delež prebivalcev (25–64 let) s srednješolsko izobrazbo je bil tukaj najvišji (60,3 %), z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa je bil drugi najnižji ter enak kot v zasavski (27,8 %).

Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil v tej regiji najvišji (67,5 %), matere pa so imele ob rojstvu prvega otroka tukaj in v jugovzhodni Sloveniji v povprečju najnižjo starost (28,4 leta). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene leta 2023 v tej regiji, najnižje (76,7 leta). Deklice lahko pričakujejo okoli 7 let več od njih (83,8 leta), kar je bila prav tako ena izmed najnižjih vrednosti med regijami. Kljub 3,3 sklenjene zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bila druga najvišja vrednost, je bil delež poročenih prebivalcev v regiji drugi najmanjši (42 %), delež razvezanih pa najmanjši med regijami (5,5 %).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je dosegla 66,3 % in je bila v 2023 tretja najnižja med regijami, stopnja anketne brezposelnosti pa je bila z 2,5 % najnižja. Delež delovnih migrantov je bil 21-odstoten, za 2,4 odstotne točke manjši od povprečja v državi. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (34 %), sledili sta savinjska (33 %) in podravska (23 %). V regiji prebivališča je delalo 79 % delovno aktivnega prebivalstva, kar je bil četrti najvišji delež.

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v regiji je znašala 1.365 EUR, kar je bilo 80 EUR oz. 6 % manj od državnega povprečja.

Gospodarstvo

Ta regija je v 2023 ustvarila 2,5 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca te regije je znašal 22.742 EUR in je bil četrti najnižji regionalni BDP. Od povprečja je bil nižji za četrtino. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v koroški statistični regiji znašal 17.104 EUR in je bil tretji najvišji med regijami. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil višji za okoli 3 %. V regiji je delovalo skoraj 6.100 podjetij, skupno so zaposlovala okoli 25.000 oseb, povprečno 4,1 osebe na podjetje.

Kakovost življenja

Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,4 (na lestvici od 0 do 10), z najnižjo oceno med regijami. Z enako oceno so zadovoljstvo ocenili tudi v pomurski regiji.

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila tukaj najvišja, 4,5-odstotna, stopnja tveganja socialne izključenosti pa druga najvišja; takih oseb je bilo 18,1 % (enako tudi v savinjski). Po drugi strani je bila stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti tretja najnižja. 3,2 % oseb, starih 0–64 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot petino svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila v tej regiji najnižja. Delež oseb, ki so živele v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva, je znašal 6,2 %, kar je bilo 4,1 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani so imeli najmanjši delež gospodinjstev, v katerih si lahko vsi njegovi člani privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma (68 %), in gospodinjstev, ki si lahko privoščijo mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan (91 %).

Skupaj z goriško in zasavsko je bilo med prebivalci koroške regije najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,5).

Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila na ravni regij druga najnižja (10,6 leta), povprečno novejše avtomobile so imeli le v osrednjeslovenski (10,3 leta). Osebnih avtomobilov je bilo 578 na 1.000 prebivalcev, tj. blizu povprečja za Slovenijo (579).

Okolje

V tej regiji je na prebivalca v povprečju nastalo 448 kg komunalnih odpadkov ali 73 kg več kot leto prej. 19-odstotno povečanje je bilo predvsem posledica obsežnih poplav. Kljub temu so imeli v koroški regiji drugo najmanjšo količino komunalnih odpadkov na prebivalca. Ločeno so zbrali 72,5 % nastale količine komunalnih odpadkov, kar je bilo blizu državnega povprečja (73,7 %). Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda na ravni regij dobavljena najmanjša količina vode, 30,5 m3 na prebivalca.

Sestavlja jo 12 občin

Po površini nobena izmed 12 občin ne spada med manjše v Sloveniji, je pa med najredkeje poseljenimi Ribnica na Pohorju. V njej je na sredini leta 2023 živelo 18 prebivalcev na km2 (povprečje za Slovenijo je 105 prebivalcev na km2). Največ prebivalcev, 17.013 oz. okoli četrtino v regiji, je imela občina Slovenj Gradec, sledila je občina Ravne na Koroškem z 11.142 prebivalci.[2]

Thumb
Rojeni zunaj zakonske zveze, statistične regije, 2023 - STAGE
Remove ads

Koroška statistična regija v številkah

Več informacij Statistični podatki, Statistični kazalniki ...
Remove ads

Občine v statistični regiji

Glej tudi

Zunanje povezave

Remove ads

Sklici

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads
Remove ads