Kot

Za druge pomene glej Kot (razločitev).

Kót (tudi ravnínski kót, če želimo poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem. Ta dva poltraka se imenujeta kraka kota, njuno skupno izhodišče pa vrh kota. Kote se običajno označuje z malimi črkami grške abecede: α (alfa), β (beta), γ (gama), δ (delta), ε (epsilon), φ (fi), ...

Ostri kot

Pravi kot

Topi kot

Iztegnjeni kot

Vdrti kot

Polni kot

Kot lahko (zlasti v povezavi s trigonometrijskimi funkcijami) pomeni tudi zasuk poltraka okoli izhodišča. V tem primeru je kot lahko tudi večji od polnega kota (večji od 360°).

Kot, ki ima vrh V, kraka pa potekata skozi točki A in B se označi ${\displaystyle <\!\!\!)~AVB}$ (vrh kota označuje srednja črka).

Enote za merjenje kotov

Velikost kota (krajše kar kot) se meri z naslednjimi enotami:

• radian, polni kot meri 2*π (rad)
• kotna stopinja, polni kot meri 360°
• grad (enota) ali gon, polni kot meri 400^g
• tisočinka, polni kot meri 6400 tisočink
• s podajanjem naklonskega kota v procentih ali promilih
• z mnogokratnikom pravega kota, polni kot meri 4R.

Posebni koti

• kot nič meri 0° oz 0 (rad).
• ostri kot meri manj kot 90° oz π/2 (rad).
• pravi kot, običajno označen z R (včasih tudi z L), meri 90° oz π/2 (rad).
• topi kot meri več kot 90° oz π/2 (rad) in manj kot 180° oz π (rad).
• iztegnjeni kot meri 180° oz π (rad).
• vdrti kot meri več kot 180° oz π (rad) in manj kot 360° oz 2*π (rad).
• polni kot meri 360° oz 2*π (rad).
• izbočeni kot meri manj kot 180°

Relacije med koti

Nekatere pare kotov povezujejo posebne zveze:

• sovršna kota imata skupen vrh, kraki pa se dopolnjujejo v dve premici
• sosednja kota imata skupen vrh in en krak
• sokota sta sosednja kota, ki skupaj sestavljata polravnino
• suplementarna kota imata vsoto 180ccc
• komplementarna kota imata vsoto 90°

Glej tudi

• prostorski kot
• kotomer

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Kot v Wikimedijini zbirki