Ligurščina

Ligurščina (ligursko ligure ali lengua ligure) je galoitalski jezik, ki se govori v Liguriji v severni Italiji, delih sredozemske obale Francije, Monaku in vaseh Carloforte in Calasetta na Sardiniji. Ima več narečij. V Genovi, glavnem mestu Ligurije, se govori genovsko narečje zeneize, po katerem je bil standardiziran ligurski jezik.

Ligurščina
ligure, zeneize
Izgovarjava	ˈliɡyre, zeˈnejze
Materni jezik	Italija  Monako  Francija
Področje	Italija • Ligurija • južni Piemont • jugozahodna Lombardija • zahodna Emilia-Romagna • južna Sardinija Francija • jugovzhodna Provence-Alpes-Côte d'Azur • Korzika
Št. maternih govorcev	600.000 (2002)
Jezikovna družina	indoevropski italski romanski zahodnoromanski aloromanski galoitalski ligurščina
Narečja	genovsko monegaskeško intermelsko brigaško
Jezikovne oznake
ISO 639-3	lij
Glottolog	ligu1248
Linguasphere	51-AAA-oh & 51-AAA-og

Ligurski pesniki in pisatelji pišejo v ligurščini že od 13. stoletja. Med najbolj znani so anonimen Genovežan Luchetto, Martin Piaggio in Gian Giacomo Cavalli.

Opis

Ligurščina je kot galoitalski jezik najtesneje povezana z lombardskim, piemontskim in emilia-romanskim jezikom, ki se govorijo v sosednjih italijanskih provincah. Od njih se razlikuje po tem, da ima nekaj prepoznavnih italijanskih značilnosti. Med romansko ligurščino in ligurščino, ki jo je govorilo staroveško prebivalstvo Ligurije, ni nobene povezave. Od starodavne ligurščine se je ohranilo samo nekaj krajevnih imen, med njimi tudi Ligurija.