Dvokaličnice
skupina kritosemenk From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke. Ime se nanaša na eno izmed tipičnih značilnosti skupine, na dva klična lista, ki sta lastnost vsakega rastlinskega embrija dvokaličnic. Obstaja približno 200 000 vrst dvokaličnic.[2] Drugo skupino kritosemenk predstavljajo enokaličnice, za katere je značilna prisotnost zgolj enega kličnega lista na embriju.[3]
Ta članek govori o parafiletski skupini. Za v taksonomiji veljavno (monofiletsko) skupino glej prave dvokaličnice.
Od leta 1990 naprej so molekularne filogenetske raziskave kazale, da dvokaličnice ne predstavljajo monofiletske skupine in zatorej niso klad. Med drugim so ugotovili, da so se določene skupine dvokaličnic (pripadniki magnolidnega kompleksa in bazalne kritosemenke) od glavne linije odcepile hitreje kot enokaličnice. Z drugimi besedami, enokaličnice so se razvile iz dvokaličnic. Posledično se danes tradicionalne dvokaličnice dojema kot parafiletsko skupino.[4]
Znotraj parafiletskih dvokaličnic največji klad predstavljajo tako imenovane prave dvokaličnice ali evdikote, za katere je značilen trikolpatni pelod. Preostale dvokaličnice in enokaličnice imajo monosulkatni pelod ali pelodna zrna izpeljanih oblik.[3][5][6][7][8]
Remove ads
Primerjava z enokaličnicami
Poleg števila kličnih listov (pri dvokaličnicah sta dva, pri enokaličnicah en) je znanih še več lastnosti, po katerih so tradicionalno ločevali enokaličnice od dvokaličnic in obratno. Hkrati je bilo pokazano, da je večji delež teh razlik dejansko lastnosti, po katerih se med seboj razlikujejo enokaličnice in prave dvokaličnice (evdikote), medtem ko je pri evolucijsko starejših skupinah dvokaličnic mogoče zaslediti številne enokaličniške lastnosti (kot so neurejena postavitev žil, trištevni cvetovi in monosulkatni pelod). Tudi pri nekaterih enokaličnicah se pojavljajo karakteristike dvokaličnic, kot so denimo mrežasto žilnati listi.[9]
Remove ads
Klasifikacija
Filogenija
Filogenetsko drevo, ki se uporablja v sistemu APG IV, ponazarja parafiletskost tradicionalnih dvokaličnic:[10][11]
|
tradicionalne dvokaličnice |
Zgodovinski pogled
Tradicionalno se je dvokaličnicam (dikotiledonam) pripisovalo znanstveno ime Dicotyledoneae, sama taksonomska kategorija (rang) pa se je v različnih sistemih precej razlikovala. Po sistemu Cronquista so dvokaličnice predstavljale razred in nosile znanstveno ime Magnoliopsida (po tipskem rodu magnolija, Magnolia). V nekaterih klasifikacijskih sistemih so prave dvokaličnice dojemali kot svoj razred, Rodopsida (po tipskem rodu šipek, Rosa). Preostale dvokaličnice (paleodikote ali bazalne kritosemenke) so nato bodisi obdržali v svojem parafiletskem razredu (Magnoliopsida) bodisi delili dalje. Nekateri botaniki vztrajajo, da se morajo dvokaličnice ohraniti kot veljavni razred, saj naj bi bile evolucijsko smiselne in praktične.[12]
Redovi
Spodaj je naveden seznam redov dvokaličnic v skladu s sistemom Skupine za filogenijo kritosemenk (Angiosperm Phylogeny Group), sistemom APG IV, na desni je kot primerjava prikazan tradicionalni sistem po Wraberju.[11][13]
Remove ads
Glej tudi
Sklici
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads