Kanabis

Kanábis tudi indijska konóplja, hášiš ali marihuána, pogovorno gándža ali tráva, je pripravek iz rastline rodu konoplja (Cannabis), ki se uporablja kot psihoaktivna droga in kot medicinski kanabis.^[1] Farmakološko je glavna psihoaktivna učinkovina kanabisa tetrahidrokanabinol (THC), sicer pa je v rastlini še več drugih kanabinoidov, kot so kanabidiol (CBD), tetrahidrokanabivarin (THCV) in kanabinol (CBN).^[2][3].

Posušen cvetni popek indijske konoplje

Lastnosti in učinki droge

Uživalci imajo težave pri iskanju natančnih besed za opis tega, kar želijo, imajo težave pri razumevanju tega, kar drugi povedo, pridobijo sposobnost za abstraktno mišljenje, lahko se pojavi občutek osamljenost. Seveda pa so ti dolgoročni učinki marihuane zelo različni, pri nekaterih se zaradi uživanja izoblikuje bolj tekoč govor, pomaga pri premagovanju treme. Uporablja se za lajšanje bolečin.

Zdravstvene posledice

Kanabis deluje kratkoročno kot učinkovit antiemetik in analgetik ter znižuje očesni tlak, kar izboljša počutje uživalca in blaži simptome pri bolnikih z aidsom, nekaterimi rakavimi obolenji in glavkomom.^[4]

Po drugi strani obstajajo šibki dokazi o dolgoročnih negativnih posledicah uporabe kanabisa na fizično zdravje, predvsem dihala in obtočila. Uporaba kanabisa poslabša prognozo pri okužbi s hepatitisom C in je povezana s povečanim tveganjem za več vrst raka.^[5] Ni dokazov, da bi povzročala duševne motnje sama po sebi, vendar poveča tveganje za izbruh in relaps obstoječih psihoz pri dolgotrajnih uporabnikih.^[6][7]

Zgodovina

Canabis sativa, risba iz kopije Dioskuridovega dela Materia medica

Dokazi za inhalacijo kanabisa izvirajo iz 3. tisočletja pr. n. št. kot nakazujejo zoglenela semena kanabisa, ki so jih našli v ritualni žerjavnici v staroveškem pokopnem mestu v sedanji Romuniji. Najbolj znani uživalci kanabisa so biti antični Hindujci iz Indije in Nepala. V sanskrtu so zelišče imenovali ganžika (गांजा/গাঁজা v sodobnih indijskih jezikih gandža). Antično mamilo soma, ki je omenjena v Vedah kot sveti omamljajoči halucinogen, so večkrat povezali s kanabisom.

Sklici

1. Company, Houghton Mifflin; American Heritage Dictionaries (14. november 2007). Spanish Word Histories and Mysteries. Houghton Mifflin Harcourt. str. 142. ISBN 978-0-618-91054-0.
2. Abir T., El-Alfy; in sod. (Junij 2010). »Antidepressant-like effect of delta-9-tetrahydrocannabinol and other cannabinoids isolated from Cannabis sativa L«. Pharmacology Biochemistry and Behavior. Zv. 95, št. 4. str. 434–42. doi:10.1016/j.pbb.2010.03.004. ISSN 0091-3057. PMC 2866040. PMID 20332000.
3. Fusar-Poli P; Crippa JA; Bhattacharyya S; in sod. (Januar 2009). »Distinct effects of delta-9-tetrahydrocannabinol and Cannabidiol on Neural Activation during Emotional Processing«. Archives of General Psychiatry. Zv. 66, št. 1. str. 95–105. doi:10.1001/archgenpsychiatry.2008.519. PMID 19124693.
4. Robson, Philip (2001). »Therapeutic aspects of cannabis and cannabinoids«. The British Journal of Psychiatry. Zv. 178. str. 107–115. doi:10.1192/bjp.178.2.107.
5. Gordon AJ; Conley JW; Gordon JM (december 2013). »Medical consequences of marijuana use: a review of current literature«. Curr Psychiatry Rep. Zv. 15, št. 12. str. 419. doi:10.1007/s11920-013-0419-7. PMID 24234874.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
6. Parakh, P; Basu, D (2013). »Cannabis and psychosis: have we found the missing links?«. Asian Journal of Psychiatry (Review). 6 (4): 281–7. doi:10.1016/j.ajp.2013.03.012. PMID 23810133.
7. Niesink, RJ; van Laar, MW (2013). »Does Cannabidiol Protect Against Adverse Psychological Effects of THC?«. Frontiers in Psychiatry. Zv. 4. str. 130. doi:10.3389/fpsyt.2013.00130. PMC 3797438. PMID 24137134.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Kanabis v Wikimedijini zbirki