Narodni parki Norveške

Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norveškem so strožji kot v mnogih drugih državah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodništvo, smučanje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upoštevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norveške agencije za okolje in lokalnega okrožnega guvernerja.^[1]

Zemljevid narodnih parkov v letu 2018

arodni parki (zeleni), naravni rezervati (vijolični), zaščitena območja geotopov (oranžni) in zavetišča za ptice na Svalbardu

Narodni park Ytre Hvaler je morski park in vsi parki na Svalbardu vsebujejo tudi morska območja. Sør-Spitsbergen je največji park, ki pokriva površino 13.286 km², čeprav je le 5141 km² kopnega.^[2] Najnovejši narodni park, določen na Norveškem, je Lofotodden, ustanovljen leta 2018. Največji park na celini je Hardangervidda, ki pokriva površino 3422 km². Gutulia je najmanjši, pokriva 23 km².

Geografija in zgodovina

Vsaj 60 % norveškega ozemlja je gora, jezer ali barij (neobdelovalne površine, nekatere se uporabljajo kot pašniki); 37 % je gozd različnih vrst; in le 3 % obdelovalnih površin. Ocenjuje se, da se je med letoma 1900 in 2003 območje, oddaljeno več kot 5 km od intenzivne gradnje, na Norveškem zmanjšalo iz 48 % na 12 %.

Do pred približno sto leti je bilo na Norveškem razmeroma malo ogroženih ekosistemov. Prve pobude za zaščito zemlje je leta 1904 podal Yngvar Nielsen, vodja norveške gorsko-turistične zveze (DNT). Združenje je nadaljevalo z lobiranjem v letih 1923 in 1938. Zakon o varstvu narave iz leta 1954 je pripravil pravno podlago za vzpostavitev varstvenih območij, dva prva narodna parka pa sta bila ustanovljena leta 1962 in 1963. Zakon iz leta 1954 je ustanovil tudi Statens naturvernråd (Vladni svet za varstvo narave) kot posvetovalni organ vlade. Svet je leta 1964 predstavil osnutek nadaljnjega varstva narave, v katerem je predlagal 16 narodnih parkov. Stortinget je te predloge odobril. Trajalo je 25 let, do leta 1989, preden je bilo uresničenih 15 njihovih predlogov. 16. predlog je postal naravni rezervat. Svet je leta 1986 predstavil še en predlog,^[3] ki ga je Stortinget odobril aprila 1993. Po tej odobritvi je bila od leta 2001 ustanovljena »druga generacija« narodnih parkov, kot tudi razširitev meja za starejše.

V postindustrijskem obdobju, ki se je začelo v zadnjih 1960-ih, so bila območja zaščitena kot narodni parki ali drugi zaščiteni statusi kot sredstvo za urejanje gradnje počitniških domov, cest, ribolova, lova in nabiralništva. Ta trend se je v zadnjih 10 letih pospešil. Poleg ohranjanja redkih rastlinskih in živalskih vrst so območja zaščitena, da ohranijo referenčne točke za okoljske raziskave, rekreacijske vire za Norvežane in kot dediščino za prihodnje generacije. Direktorat za upravljanje z naravo vzdržuje kazalnike zdravja narave na Norveškem, vključno z ukrepi, kot so biološka raznovrstnost, erozija in znaki onesnaženja.

Večinoma so narodni parki odprti za pohodništvo, tek na smučeh in kampiranje. Večina jih ima omejeno število prenočitvenih zmogljivosti.

Poleg narodnih parkov je norveška vlada določila večja območja za zaščito. V ta območja je vključenih 153 pokrajin, ki pokrivajo 14071 km²; 1701 naravni rezervat na 3418 km²; 24 narodnih parkov na 21.650 km²; 102 naravna spomenika in 98 manjših zavarovanih območij. To predstavlja 12,1 % celinskega območja Norveške.

Cilj norveške vlade je sčasoma povečati to območje na vsaj 15 %. Nakazali so zanimanje za ohranjanje morskih ekosistemov, vključno s fjordi v zahodnih delih Norveške in arhipelagom jugozahodno od Osla.

Trenutni seznam

Slika	Ime	Okrožje	leto ustanovitve	Površina	Opis	Ref
	Anderdalen !Narodni park Ånderdalen	Troms	1970	134 km²		[1]
	Narodni park Blåfjella–Skjækerfjella	Nord-Trøndelag	2004	1924 km²		[1]
	Narodni park Breheimen	Oppland, Sogn og Fjordane	2009	km²
	Borgefjell !Narodni park Børgefjell	Nord-Trøndelag, Nordland	1963	1447 km²		[1]
	Narodni park Dovre National Park	Oppland	2003	289 km²		[1]
	Narodni park Dovrefjell–Sunndalsfjella	Møre og Romsdal, Oppland, Sør-Trøndelag	1974	1693 km²		[1]
	Narodni park Færder	Vestfold	2013	350 km²		[1]
	Narodni park Femundsmarka	Hedmark, Sør-Trøndelag	1971	573 km²		[1]
	Narodni park Folgefonna	Hordaland	2005	545 km²		[1]
	Narodni park Forlandet	Svalbard	1973	4647 km²	Park pokriva nenaseljen otok Prins Karls Forland in okoliške vode. Forlandet je dolg in ozek z visokimi vrhovi, ločenimi na dvoje z nizko Forlandsletta. Je najsevernejši habitat navadnega tjulnja in gnezdišče navadne lumne. Mokriške ptice gnezdijo v Ptičjem zavetišču Plankeholmane in Zatočišču za ptice Forlandsøyane, zahodna obala pa je prezimovališče za morske ptice.	[2]
	Narodni park Forollhogna	Sør-Trøndelag, Hedmark	2001	1062 km²		[1]
	Narodni park Fulufjellet	Hedmark	2012	83 km²		[4]
	Narodni park Gutulia	Hedmark	1968	23 km²		[1]
	Narodni park Hallingskarvet	Buskerud, Hordaland	2006	450 km²
	Narodni park Hardangervidda	Buskerud, Hordaland, Telemark	1981	3422 km²		[1]
	Narodni park Indre Wijdefjorden	Svalbard	2005	1127 km²	Park, ki je v strmi pokrajini fjorda v severnem delu Spitsbergna, pokriva notranji del Wijdefjorden—najdaljšega fjorda na Svalbardu. Na obeh straneh Wijdefjordna je visoko arktična stepska vegetacija, kjer prevladujejo trave in izjemno suha bazična zemlja. Poleg vegetacije, ki jo najdemo na gnezditvenih pečinah, je to najbolj ekskluzivna flora na Svalbardu. Od večjih fjordov na Svalbardu je človek najmanj prizadel Wijdefjorden.	[2]
	Narodni park Jomfruland	Telemark	2016	117 km²
	Narodni park Jostedalsbreen	Sogn og Fjordane	1991	1310 km²		[1]
	Narodni park Jotunheimen	Oppland, Sogn og Fjordane	1980	1151 km²	Park je priznan kot ena najboljših regij za pohodništvo in ribolov v državi.Park obsega 1151 kvadratnih kilometrov in je del večjega območja Jotunheimen. Več kot 250 vrhov se dviga nad nadmorsko višino 1900 metrov, vključno z dvema najvišjima vrhovoma severne Evrope: Galdhøpiggen z 2469 metri in Glittertind z 2465 metri.	[1]
	Narodni park Junkerdal	Nordland	2004	682 km²		[1]
	Narodni park Làhku	Nordland	2012	188 km²
	Narodni park Langsua	Oppland	2011	537 km²
—	Narodni park Lierne	Nordland	2004	333 km²		[1]
	Narodni park Lofotodden	Nordland	2018	99 km²
	Narodni park Lomsdal–Visten	Nordland	2009	682 km²
	Narodni park Møysalen	Nordland	2003	51 km²
	Narodni park Nordre Isfjorden	Svalbard	2003	2954 km²	Park, ki ščiti severno obalo Isfjorden na otoku Spitsbergnu, sestavlja dolga obala z bujno vegetacijo, ki služi kot gnezdišča ptic. Pokrajina se spreminja od puste in lunaste do peščenih ravnic in več metrov debelih nanosov.	[2]
	Narodni park Nordvest-Spitsbergen	Svalbard	1973	9914 km²	Severozahodni del Svalbarda ima najbolj raznoliko naravo otočja in vključuje nekaj najpomembnejših območij kulturne dediščine kitolova in raziskovanja Arktike, kot sta Smeerenburg in Virgohamna. Park je življenjski prostor polarne lisice, severnih jelenov in jezerske zlatovčice (salvelinus alpinus). Naravni rezervat Moffen in tri ptičja zatočišča (Guissezholmen, Moseøya in Skorpa) so pomembna območja za razmnoževanje za ptic, zlasti gage in gosi. Topli izviri Bockfjorden dajejo edinstveno lokalno floro.	[2]
	Ovre Anarjohka !Narodni park Øvre Anárjohka	Finnmark	1975	1390 km²		[1]
	Ovre Dividal !Narodni park Øvre Dividal	Troms	1971	750 km²		[1]
	Ovre Pasvik !Narodni park Øvre Pasvik	Finnmark	1970	119 km²	Na območju, ki je del Tristranskega parka Pasvik–Inari, prevladuje sibirski podobna tajga, sestavljena iz pragozda rdečega bora, plitvih jezer in barja. Tradicionalno območje Skolts se še vedno uporablja za rejo severnih jelenov. Park je v Pasvikdalenu in je življenjski prostor rjavega medveda in losa.	[5]
	Narodni park Raet	Aust-Agder	2016	607 km²
	Narodni park Rago	Nordland	1971	171 km²		[1]
	Narodni park Reinheimen	Oppland, Møre og Romsdal	2006	1969 km²
	Narodni park Reisa	Troms	1986	803 km²		[1]
	Narodni park Rohkunborri	Troms	2011	571 km²
	Narodni park Rondane	Hedmark, Oppland	1962	963 km²		[1]
	Narodni park Saltfjellet–Svartisen	Nordland	1989	2192 km²		[1]
	Narodni park Sassen–Bünsow Landd	Svalbard	2003	1230 km²	Park zajema Tempelfjorden, Bünsow Land in prostrano rečno nižino Sassendalen, ki je na vrhu Isfjordena. Tempelfjorden je pomembno gojišče za obročaste tjulne (Pusa hispida), medtem ko sta Sassendalen in Gipsdalen pomembni gojišču za gosi. Dežela Bünsow ima edino evropsko najdbo regelijeve čičeroke (Cerastium regelii) in Saxifraga platysepala.	[2]
	Narodni park Seiland	Finnmark	2006	316 km²
	Narodni park Sjunkhatten	Nordland	2010	417 km²
	Narodni park Skarvan in Roltdalen	Nord-Trøndelag, Sør-Trøndelag	2004	441 km²		[1]
	Sor-Spitsbergen !Narodni park Sør-Spitsbergen	Svalbard	1973	13.286 km²	Pokriva južni del Spitsbergna (Dežela Wedel Jarlsberg, Dežela Torell in Dežela Sørkapp), zahodni del ima nazobčane gore, medtem ko je vzhodni del bolj zaobljen. Hornsund je pomembno migracijsko območje za severne medvede, medtem ko so štiri ptičja zatočišča (Olsholmen, Isøyane, Dunøyane in Sørkapp) so pomembna gnezdišča za morske ptice selivke.	[2]
	Narodni park Stabbursdalen	Finnmark	1970	747 km²		[1]
	Narodni park Van Mijenfjorden	Svalbard	2021	4251 km²		[2]
	Narodni park Varangerhalvøya	Finnmark	2006	1804 km²
	Narodni park Ytre Hvaler	Østfold	2009	354 km²

Nekdanji

Ime	Okrožje	Ustanovitev	Ukinitev	površina (land, km2)	Nadomeščen z	Ref
Gressåmoen	Nord-Trøndelag	1970	2004	182 km²	Blåfjella–Skjækerfjella
Ormtjernkampen	Oppland	1968	2011	9 km²	Langsua	[1]
Nordenskiöld Land	Svalbard	2003	2021	km2|disp=table}} km²	Van Mijenfjorden

Načrtovano

Narodni park	Okrožje	Površina km2	Zagotovljena rekreacija na prostem	Status
Dåapma[6]	Nord-Trøndelag	261		Preklican leta 2013, potem ko so se občine in rejci severnih jelenov umaknili iz postopka.
Muvrrešáhpi[7]	Finnmark	291	No	Preklican leta 2015 po močnem lokalnem nasprotovanju.
Preikestolen[8]	Rogaland	215	Marked trails	V obravnavi v letu 2019
Treriksrøysa[9]	Troms	?	Neoznačene poti in koča	Preklican leta 2015 po močnem lokalnem nasprotovanju. Ponovno predlagano leta 2019.
Tysfjord–Hellemobotn[10]	Nordland	~1000	Ladja do Hellemobotna	Preklican leta 2015 po močnem lokalnem nasprotovanju.
Østmarka[11][12]	Viken	~50?		V letu 2021 poteka delo na podrobnem predlogu.

Obstaja tudi več predlogov za narodne parke številnih različnih strani: Solværøyene, Storheia;^[13] Melkevatn–Hjervatn–Børsvatn, Okstindan;^[14] Frafjordheiene;^[15] Oksøy-Ryvingen;^[16] Setesdal Vesthei, Trollheimen, Lyngsalpan;^[17] Mølen.^[18]

Storheia je bil od takrat pokrit z vetrno elektrarno in ne bi več izpolnjeval pogojev za zaščito kot narodni park, deli Melkevatn–Hjervatn–Børsvatn pa so bili zaščiteni kot naravni rezervat in ne kot narodni park.

Potem ko jo je leta 2018 ministrstvo za podnebje in okolje zadolžilo za iskanje območij, ki jih je treba zaščititi, je Agencija za okolje leta 2019 po preučitvi predlogov deželnih glavarjev podala številne predloge za nove narodne parke in širitve obstoječih. Leta 2021 so po sestankih s prizadetimi občinami naredili končni seznam predlogov za narodne parke, ki bi jih bilo treba dodatno obravnavati. Predlagane nove zaščite so: Sunnmørsalpane, Hornelen, Masfjordfjella in Øystesefjella. Poleg tega so predlagali, da se nekatera zavarovana območja spremenijo v nacionalni park: Lyngsalpan, Sylan, Trollheimen in Innerdalen, Ålfotbreen, Oksøy-Ryvingen ter Flekkefjord in Listastrendene. Mnogi drugi predlogi so bili preklicani zaradi lokalnega nasprotovanja: Kvænangsvidda-Nabar, Treriksrøysa, Preikestolen, Kvitladalen-Bjordalen, Viglesdalen; kot tudi nekatere predlagane spremembe vrste zaščite: Naustdal-Gjengedal in Setesdal Vesthei Ryfylkeheiane.^[19]