Nevretenčarji
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nevretenčarji (latinsko Invertebrata) je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice. Skupina obsega okrog 97%[1][2] vseh živalskih vrst, tj. vse živali razen vretenčarjev - rib, plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno)
Linnejeva Systema Naturae to skupino živali deli le v dve skupini: insekte in verme (»črve«, kar je zastarel izraz za vse ne-členonožce).
Nevretenčarske skupine
Med nevretenčarje uvrščamo med drugim naslednja debla:
- Arthropoda (členonožci)
- Nematoda (gliste)
- Mollusca (mehkužci)
- Annelida (kolobarniki)
- Nemertea (nitkarji)
- Platyhelminthes (ploski črvi)
- Rotifera (kotačniki)
- Acoelomorpha
- Ctenophora (rebrače)
- Cnidaria (ožigalkarji)
- Porifera (spužve)
- Echinodermata (iglokožci)
Poleg tega med nevretenčarje sodita še dve poddebli strunarjev - plaščarji (Tunicata) in brezglavci (Cephalochordata), ki imata hrbtno struno, a ta še ni oblikovana v pravo hrbtenico. Ker sodijo vretenčarji med strunarje, so nevretenčarji nenaravna (parafiletska) skupina, v sodobni filogenetski taksonomiji neveljavna.
Glej tudi
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.