Nevtrofilec

Nevtrofilec ali nevtrofilni granulocit je granulocit, sposoben fagocitoze, z zrnci v citoplazmi, ki se barvajo s kislimi in bazičnimi barvili ter vsebujejo razne encime, med drugimi lizocim, kisle hidrolaze in alkalno fosfatazo.^[1]

Nevtrofilec
Nevtrofilec, obarvan po Wrightu; velikost nevtrofilca v premeru je okoli 12 µm in diameter.
Identifikatorji
MeSH	D009504
TH	H2.00.04.1.02012
FMA	62860
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Krvni razmaz s prikazanim nevtrofilcem; vidno je tridelno jedro.

Nadalje jih delimo v dve skupini: segmentirane nevtrofilce in paličaste nevtrofilce. Nevtrofilci predstavljajo največji delež belih krvničk v krvnem obtoku sesalcev in predstavljajo bistven del priroje imunosti. Skupaj z bazofilci in eozinofilci predstavljajo polimorfonuklearne bele krvne celice.^[2][3][4]

Poimenovanje

Ime so nevtrofilci dobili po tem, da se pri barvanju s hematoksilinom in eozinom obarvajo nevtralno rožnato, medtem ko se eozinofilci obarvajo svetlordeče, bazofilci pa temnomodro.

Vloga

Nevtrofilci se normalno nahajajo v krvnem obtoku. V začetni stopnji akutne vnetne reakcije, ki jo povzročijo na primer bakterijska okužba, okoljski dejavniki^[5] ali nekatere vrste rakavih obolenj,^[6][7] so nevtrofilci med prvimi vnetnimi celicami, ki potujejo v vnetišče. Potem, ko se aktivirajo signalne molekule, kot so interlevkin-8, C5a in levkotrien B4, nevtrofilci s pomočjo kemotakse migrirajo po krvnem obtoku in nato skozi intersticijsko tkivo. So celice, ki prevladujejo v gnoju in doprinesejo k njegovem belkasto rumenkastem obarvanju.

Na prizadeto območje dospejo v nekaj minutah po poškodbi in so bistveni za akutno vnetno reakcijo.^[8]