Občina Gornji Petrovci

Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.

Občina Gornji Petrovci
Občina v Sloveniji
Grb
Lega občine v Sloveniji
46°48′N 16°13′E
Država	Slovenija
Statistična regija	pomurska
Sedež občine	Gornji Petrovci
Upravljanje
• Župan	Franc Šlihthuber
Površina
• Skupno	66,8 km2
Prebivalstvo  (2025)
• Skupno	1.964
• Gostota	29 preb./km2
• Moški	983
• Ženske	981
Spletna stran	www.gornji-petrovci.si

Grb občine Gornji Petrovci

Grb občine Gornji Petrovci je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) plavih hišic z rdečo streho v srebrnem polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu zlato ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je vidra vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

Naselja v občini

Občinska naselja

Poleg občinskega središča Gornji Petrovci občino sestavljajo še naslednja naselja:

• Adrijanci
• Boreča
• Košarovci
• Križevci
• Kukeč
• Lucova
• Martinje
• Neradnovci
• Panovci
• Peskovci
• Stanjevci
• Šulinci
• Ženavlje

Sosednje občine

Zgodovina

Prvo naselje se omenja leta 1385 kot Oberdorf, ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime Petrocz , leta 1448 Petrolcz , 1467 Petróczi . ^[1] Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino Széchy (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. ^[2] V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg). V drugi polovici 19. stoletja so grofje Batthyáni z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje Nádasdy Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del Murske republike, nato pa so prišli s Trianonsko pogodbo - tako kot skoraj celotno Prekmurje - v Kraljevino Jugoslavijo. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije. Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.^[3]