Poletni čas
poletni premik urnega kazalca naprej zaradi podaljšanja dnevne svetlobe v večernem času From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Polétni čàs (angleško daylight saving time, s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.
Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.
Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982 in se je ohranil tudi v Sloveniji.
Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.
Remove ads
Izvor
Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej leči v posteljo.
Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857–1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight), objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.
Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827–1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.
Remove ads
Poletni čas v Sloveniji
V Sloveniji se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa, sprejet v skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.
Po osamosvojitvi se je še naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Združenim kraljestvom.
V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa v pravni red Republike Slovenije prenešena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta.
Remove ads
Datumi sprememb
Prehod na poletni čas
V Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo v marcu, ko uro zgodaj zjutraj premaknemo z 02.00 na 03.00.
Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda:
Prehod nazaj na zimski čas
Nazaj pa se prestavi zadnjo nedeljo v oktobru (do leta 1995 v septembru), ko kazalce premaknemo zgodaj zjutraj s 03.00 nazaj na 02.00 uro.
Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda:
Remove ads
Prestavljanje časa ob spremembi
- Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih in mobilnih telefonih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov,
- V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve,
- Vse ure je praviloma treba prestaviti ročno.
Glej tudi
Zunanje povezave
- Zakon o računanju časa Arhivirano 2009-06-03 na Wayback Machine.
- End Daylight Saving Time (history and analysis of the practice)
- EU directive 2000/84/EC (angleški jezik)
- Direktiva 2000/84/ES Arhivirano 2011-07-14 na Wayback Machine. (slovenski jezik)
- Daylight saving time, its history and why we use it Arhivirano 2004-11-05 na Wayback Machine. - from U.S. National Institute of Science and Technology
- DST changeover times throughout the world
- Sources for daylight saving time data, including histories and predictions
- http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm Arhivirano 2010-04-30 na Wayback Machine. - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating)
- World Time Server
Remove ads
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads