Prazeodim

Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59. Prazeodim je mehak kovinski element srebrne barve iz skupine lantanoidov. Nekako bolj je odporen proti koroziji na zraku kot evropij, lantan, cerij ali neodim, vendar razvije zeleno oksidno prevleko, ki na zraku odpada, ter tako izpostavi oksidaciji še več kovine. Zaradi tega je prazeodim treba shranjevati pod lahkim mineralnim oljem ali zapečatenega v plastiko ali steklo.

Prazeodim, ₅₉Pr

Prazeodim
Izgovarjava	IPA: [prazeodím]
Videz	sivkasto bel
Standardna atomska teža Ar, std(Pr)	14090766(1)[1]
Prazeodim v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Pr ↓ Pa cerij ← prazeodim → neodim
Vrstno število (Z)	59
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f3 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 21, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	935 °C
Vrelišče	3130 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,77 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,50 g/cm3
Talilna toplota	6,89 kJ/mol
Izparilna toplota	331 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,20 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.498 1.700 1.954 2.298 2.781 3.506
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[2] +1,[3] +2, +3, +4, +5 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,13
Ionizacijske energije	1.: 527 kJ/mol 2.: 1020 kJ/mol 3.: 2086 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 182 pm
Kovalentni polmer	203±7 pm
Spektralne črte prazeodima
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​dvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2280 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	α, poly: 6,7 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	12,5 W/(m⋅K)
Električna upornost	α, poly: 0,700 µΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	+5010,0·10−6 cm3/mol (293 K)[5]
Youngov modul	α form: 37,3 GPa
Strižni modul	α form: 14,8 GPa
Stisljivostni modul	α form: 28,8 GPa
Poissonovo razmerje	α form: 0,281
Trdota po Vickersu	250–745 MPa
Trdota po Brinellu	250–640 MPa
Številka CAS	7440-10-0
Zgodovina
Odkritje	Carl Auer von Welsbach (1885)
Najpomembnejši izotopi prazeodima
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 141Pr 100% stabilen 142Pr sint. 19,12 h β− 142Nd ε 142Ce 143Pr sint. 13,57 d β− 143Nd
Kategorija: Prazeodim prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference