Protesti v Sloveniji (2012–2014)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014 so bili množični ljudski protesti, ki so od konca novembra 2012 potekali v različnih mestih po Sloveniji in so se začeli v Mariboru. Val protestov ni imel enotnega vodstva; dogodki so bili od začetka spontani, organizirani predvsem s pomočjo spletnih socialnih omrežij, kot je Facebook.[1] S širjenjem vala se je pričel bolj formalno oblikovati odbor, ki je sodeloval pri koordinaciji, vendar ni nastopal kot organizator. Tudi kasnejša zborovanja (razen v Bohinju) niso bila prijavljena oblastem, kar so člani tega odbora označili za obliko državljanske nepokorščine.[2] Vzporedno je Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS), ki združuje organizacije slovenskih kulturnikov, organiziral t. i. »Protestivale« z umetniškim programom v protest proti vladnim ukrepom na področju kulture.[3][4]
.jpg)
Remove ads
Potek
Prvi protesti v Mariboru
Množična zborovanja so se pričela v začetku novembra v Mariboru kot odziv na razkritja o koruptivnih dejanjih takratnega župana Franca Kanglerja, povod zanje pa je bil projekt postavitve radarskih merilnikov hitrosti v prometu, ki ga je Mestna občina Maribor začela izvajati v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Iskra Sistemi in so ga prav tako spremljali očitki o koruptivnosti ter netransparentnosti.[5][6][7][8] Val protestov se je nato razširil na druge kraje po Sloveniji in prerasel okvire nezadovoljstva nad lokalno oblastjo; protestniki so pričeli zahtevati odstop in odgovornost vseh predstavnikov politične in gospodarske elite, obtoženih korupcije (ne glede na politično pripadnost), ki jih krivijo za slabo gospodarsko stanje in skrhane družbene odnose v državi.[9][10][11][12][13] Povod za širjenje vala je bilo med drugim po mnenju javnosti pretirano nasilno ukrepanje policije proti mariborskim protestnikom.[14]
Neredi in posredovanje policije
V splošnem mirni protesti so se predvsem v Mariboru nekajkrat sprevrgli v izgrede, v katerih je bilo več poškodovanih, tako med protestniki, kot med policisti.[15][16][17][18][19] Najhujši izgredi v Ljubljani so se zgodili med protesti 30. novembra 2012, ko je med množico na Trg republike vkorakala skupina nekaj deset zamaskirancev in se spopadla s policisti; tisti dan je policija prvič v zgodovini samostojne Slovenije uporabila vodni top.[20] Kasneje so se v medijih pojavile informacije, da naj bi bili izgredniki najeti.[21]
Sočasni shod v podporo vladi
Zbor za republiko je na dan tretje Vseslovenske ljudske vstaje 8. februarja 2013 na ljubljanskem Kongresnem trgu organiziral shod v podporo vladi, kar so protestniki razumeli kot izzivanje.[22][23]
Predsednik vlade in SDS Janez Janša je zaradi službene poti v tujino za manifestacijo Zbora za republiko pripravil videonagovor.[24] V tej osrednji točki manifestacije je poudaril nasprotovanje »vstajniškemu gibanju«. Udarni poudarki iz nagovora, na primer: »odločno proti levemu fašizmu« in »(da se je) tudi holokavst začel z grožnjami pred stanovanji nedolžnih državljanov« [op. 1] so odmevali v javnosti in medijih.[25] Nasprotovanje zaostrovanju javnega izražanja je ob tem dogodku izrazila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in številni druge javne osebe. Spomenka Hribar je ocenila, da je Janši uspelo slovenske državljane razcepiti na dvoje.[26]
Remove ads
Odzivi
Del aktualne vladne koalicije na čelu s premierjem Janezom Janšo se je na dogodke javno odzval izrazito negativno. Protestnike označujejo z besedami, kot so »zombiji«[27] in »levi fašisti«.[28] Preko socialnih omrežij, provladnih medijev in sporočil mednarodni javnosti člani vlade in njeni podporniki, zbrani med drugim v organizaciji Zbora za republiko, posredujejo sporočila, da protesti po njihovem mnenju niso spontani, temveč da jih vodijo »nedemokratični botri iz ozadja«.[29][30][31] Nacionalne medije obtožujejo, da so del njihove propagande in da s poročanjem o protestih hujskajo ljudi k nasilnemu uporu.[31][32][33] Podobno so označili poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je izšlo v začetku leta 2013 in je obremenilo Janeza Janšo ter takratnega vodjo opozicije Zorana Jankovića z očitki o nepojasnjenem povečanju osebnega premoženja.[34]
Remove ads
Kronologija
Remove ads
Glej tudi
Opombe
- Mišljeni so bili verjetno obiski pri mariborskih mestnih svetnikih in verjetno tudi stenski napis proti Ernestu Petriču
- Število protestnikov je ocena medijev ali policije
- Seznam vključuje samo udeležence, ki so poiskali zdravniško pomoč
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads