Radoslav Višeslavić
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Radoslav Višeslavić (srbsko Радослав, latinizirano: Radoslav[1][2] ali Родослав, Rodoslav,[3][4][5] srednjeveško grško Ῥοδόσθλαβος, latinizirano: Rodosthlabos[1]) je bil srbski knez (arhont), ki je vladal zgodnjesrednjeveški kneževini Srbiji v začetku 9. stoletja. Na položaju kneza je nasledil svojega očeta kneza Višeslava, ki je vladal konec 8. stoletja. Njega samega je nasledil sin Prosigoj.[6]
Po De administrando imperio, ki ga je v prvi polovici 9. stoletja napisal bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet, v času vladavine knezov Višeslava, Radoslava in Prosigoja ni bilo vojn med Srbsko kneževino in njenim vzhodnim sosedom, Prvim bolgarskim cesarstvom.[7][6]
Radoslav in njegov sin sta se med uporom Ljudevita Posavskega proti Frankom (819–822) pridružila upornikom.[8] Po zapisih v Letopisih Frankovskega kraljestva je Ljudevit leta 822 s svojega sedeža v Sisku odšel k Srbom nekam v zahodno Bosno. Letopisi navajajo tudi to, da so Srbi obvladovali velik del Dalmacije (ad Sorabos, quae natio magnam Dalmatiae partem obtinere dicitur). Nekateri zgodovinarji temu oporekajo.[8][9][10] Ob tem je treba omeniti, da avtorji Letopisov Frankovskega kraljestva niso natančno vedeli, kaj geografski izraz Dalmacija dejansko pomeni.[11]
V času vladavine kneza Radoslava ter njegovih neposrednih predhodnikov in naslednikov je še vedno potekal proces postopnega pokristjanjevanja Srbov, ki se je začel v prvi polovici 7. stoletja in končal sredi 9. stoletja.[12]
Remove ads
Sklici
Viri
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads