Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali. Sesalce odlikuje prisotnost mlečnih žlez, ki proizvajajo mleko za hranjenje mladičev, širok predel neokorteksa v možganih, dlaka ali kožuh ter tri slušne kosti v srednjem ušesu. Imajo štiriprekatno srce in so toplokrvni. Te značilnosti jih razlikujejo od plazilcev in ptic, od katerih so se njihovi predniki ločili v obdobju Karbona pred več kot 300 milijoni let. Opisanih je bilo približno 6.640 obstoječih vrst sesalcev, ki so razdeljene v 27 redov. Študij sesalcev se imenuje mamologija.

Sesalci Časovni razpon: pozni trias ali srednja jura – recentno PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Klad:	Nephrozoa
Naddeblo:	Deuterostomia (deuterostome)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci) Linnaeus, 1758
Živeče podskupine
Monotremata (stokovci) Theria (živorodni sesalci) Marsupialia (vrečarji) Placentalia (višji sesalci)

Največje skupine sesalcev po številu vrst so glodavci, netopirji in žužkojedi (vključno z ježki, rovkami in rovkami). Naslednji trije so primati (vključno z ljudmi, opicami in lemurji), parkljarji z neparnim številom prstov (vključno s prašiči, kamelami in kitami) in zveri (vključno z mačkami, psi in tjulnji).

Večina sesalcev je inteligentnih, nekateri imajo velike možgane, so seznanjeni s seboj in uporabljajo orodja. Sesalci se lahko sporazumevajo in oglašajo na več načinov, vključno s proizvodnjo ultrazvoka, označevanjem z vonjem, opozorilnimi signali, petjem, eholokacijo; in v primeru ljudi, z zapletenim jezikom. Sesalci se lahko organizirajo v fission-fusion družbe, hareme in hierarhije, lahko pa so tudi samotarji in teritorialni. Večina sesalcev je poligamnih, vendar so nekateri lahko monogamni ali poliandri.

Sesalce delimo na tri glavne skupine glede na način razmnoževanja:

• Stokovci (Monotremata): Primeri: kljunaš, kljunati ježek; to so najbolj primitivni sesalci, saj ležejo jajca. Mladiče hranijo z mlekom, vendar nimajo pravih seskov. Živijo predvsem v Avstraliji in na Tasmaniji
• Vrečarji (Marsupialia): Primeri: kenguru, koala, vombat; mladiči se rodijo zelo nerazviti in svojo rast nadaljujejo v materini torbici (marsupij). Živijo predvsem v Avstraliji, Novi Gvineji in delih Amerike.
• Višji sesalci (Placentalia): Primeri: človek, pes, mačka, slon, kit, netopir; najštevilčnejša in najbolj razvita skupina. Mladiči se razvijajo v maternici, kjer so povezani z materjo preko posteljice (placente), ki omogoča izmenjavo hranil in kisika. Živijo po vsem svetu.

Klasifikacija

Več kot 70 % vrst sesalcev pripada redovom glodavci (Rodentia), netopirji (Chiroptera) in žužkojedi (Eulipotyphla).

1. Rodentia (40,5%)
2. Chiroptera (22,2%)
3. Eulipotyphla (8,80%)
4. Primates (7,80%)
5. Artiodactyla (5,40%)
6. Carnivora (4,70%)
7. Diprotodontia (2,30%)
8. Didelphimorphia (1,90%)
9. Lagomorpha (1,70%)
10. Dasyuromorphia (1,30%)
11. Afrosoricida (0,80%)
12. Cingulata (0,30%)
13. Macroscelidea (0,30%)
14. Peramelemorphia (0,30%)
15. Perissodactyla (0,30%)
16. Pilosa (0,30%)
17. Scandentia (0,30%)
18. Paucituberculata (0,10%)
19. Pholidota (0,10%)
20. Hyracoidea (0,09%)
21. Monotremata (0,08%)
22. Sirenia (0,06%)
23. Proboscidea (0,05%)
24. Dermoptera (0,03%)
25. Microbiotheria (0,03%)
26. Notoryctemorphia (0,03%)
27. Tubulidentata (0,02%)

Klasifikacija sesalcev je bila od prvotne opredelitve razreda Carla Linnaeusa večkrat spremenjena in trenutno ni nobenega splošno sprejetega klasifikacijskega sistema. McKenna]] in Bell (1997) ter Wilson in Reeder (2005) ponujata uporabne novejše zbirke.^[1] Simpson (1945)^[2] ponuja sistematiko izvora in odnosov sesalcev, ki se je univerzalno poučevala do konca 20. stoletja. Vendar pa je bilo od leta 1945 postopoma najdenih veliko novih in podrobnejših informacij: paleontološki zapis je bil ponovno umerjen, v vmesnih letih pa je bilo veliko razprav in napredka glede teoretičnih temeljev same sistematizacije, deloma zaradi novega koncepta kladistike. Čeprav sta terensko in laboratorijsko delo Simpsonovo klasifikacijo postopoma zastarela, ostaja ta kljub znanim težavam najbližja uradni klasifikaciji sesalcev.^[3]

Sesalce razdelimo v več redov:

• Glodavci (Rodentia): veverice, miši, podgane, hrčki, bobri, kapibare, slepa kužeta in drugi glodavci
• Netopirji (Chiroptera)
• Žužkojedi (Eulipotyphla): rovke, ježi, krti, rilčasti skakač, tenreki in drugi žužkojedi;
• Prvaki (Primates): opice, lemurji in ljudje;
• Zveri (Carnivora): psi, medvedi, kune, rakuni, mačke, plavutonožci in druge zveri;
• Lagomorfi (Lagomorpha): zajci, kunci, žvižgači
• Trobčarji (Proboscidea): sloni
• Sodoprsti kopitarji (Artiodactyla): krave, koze, jeleni, svinje, kamele in drugi sodoprsti kopitarji;
• Lihoprsti kopitarji (Perissodactyla): konji, tapirji, nosorogi, zebre, osli;
• Kiti (Cetacea): sinji kit, delfin, orka

Standardizirana klasifikacija v učbenikih

Večina sodobnih učbenikov o mamalogiji uporablja podoben, delno standardiziran sistem. NSpodnja taksonomija obstoječih in nedavno izumrlih sesalcev temelji na 6. izdaji Vaughanovega dela Mammalogy.^[4] Ta pristop najprej loči dve glavni skupini sesalcev: jajcerodne in živorodne. Živorodni sesalci se nato delijo še na dve podskupini: vrečarje (Metatheria) in »placentalne« višje sesalce (Eutheria). V tej klasifikaciji se ne poskuša podrobneje razlikovati med redovi znotraj teh skupin. Sistem prav tako ne upošteva izključno fosilnih skupin.

V tej in poznejših razvrstitvah so družine navedene pod redom, kateremu pripadajo. Podrobnejši odnosi med družinami so opisani v člankih o posameznih redovih.

Podrazred Prototheria - jajcerodni sesalci

• Red Monotremata: Stokovci
  • Družina Tachyglossidae (echidnas)
  • Družina Ornithorhynchidae (platypuses)

Podrazred Theria - živorodni sesalci

• Nadred Metatheria: Vrečarji
  • Red Didelphimorphia: Ameriški vrečarji
  • Red Paucituberculata
  • Red Microbiotheria
  • Red Dasyuromorphia: Zverski vrečarji
  • Red Peramelemorphia: Jazbeci vrečarji
  • Red Notoryctemorphia: Krti vrečarji
  • Red Diprotodontia: Diprotodonti
• Nadred Eutheria: Višji sesalci
  • Red Afrosoricida: Tenreki
  • Red Macroscelidea: Rilčasti skakači
  • Red Tubulidentata: Cevozobci
  • Red Proboscidea: Trobčarji
  • Red Sirenia: Morske krave
  • Red Hyracoidea: Pečinarji
  • Red Pilosa: Lenivci
  • Red Cingulata: Pasavci
  • Red Dermoptera: Mrenarji
  • Red Scandentia: Tupaje
  • Red Primates: Prvaki
  • Red Rodentia: Glodavci
  • Red Lagomorpha: Zajci
  • Red Eulipotyphla: žužkojedi
  • Red Chiroptera: Netopirji
  • Red Pholidota: Luskavci
  • Red Carnivora: Zveri
  • Red Perissodactyla: Lihoprsti kopitarji
  • Red Artiodactyla: Sodoprsti kopitarji
  • Red Cetacea: Kiti

Značilnosti sesalcev

Jež

Njihove osnovne značilnosti so:

• mati koti žive mladiče
• mladiči sesajo mleko pri materi
• imajo stalno telesno temperaturo
• koža je pokrita z dlako (to velja za kopenske sesalce)
• imajo štiri prekatno srce

• 

  Žirafa

  imajo sklenjen krvni obtok skozi jetra

Zgradba telesa

Lobanja sesalcev je sestavljena iz velikega števila kosti, ki so med seboj precej ohlapno povezane. Pri sesalcih začno nekatere kosti izginjati, preostale pa se združijo v močno pokostenelo lobanjo.

Sesalci se od drugih vretenčarjev razlikujejo po zgradbi lobanje. Spodnja čeljustnica se pripenja neposredno na lobanjo, medtem ko imajo drugi vretenčarji vmes še najmanj eno kost. Za sesalce je značilno tudi specializirano zobovje. Razlikujemo tri vrste zob:

• sekalce
• podočnike
• kočnike (meljake in predmeljake).

Velikost in oblika posameznih zob je odvisna od vrste prehrane. Obe čeljusti omogočata s takšnim zobovjem učinkovito mehansko obdelavo hrane, s tem pa njeno boljšo izrabo.

Dlaka

Sesalci so evolucijsko gledano, zelo blizu plazilcem, vendar so v razvoju naredili nekaj pomembnih korakov, ki jim dajejo v boju za obstanek številne prednosti. Luske plazilcev je pri sesalcih zamenjala dlaka, ki učinkoviteje varuje telo pred oddajanjem toplote.

Zebre

Sesalci so edine živali, porasle z dlako. Dlako tvori tulec odmrlih celic, ki je okrepljen s posebno beljakovino - keratinom. Dlaka je lahko tudi v obliki:

• srsti (brkov) (ježevec),
• bodic (jež),
• rogov (nosorog)
• lusk (pasavec).

Mačji panda

Dlaka, ki sestavlja kožuh je iz mehke podlanke in daljših krovnih dlak. Podlanka zadržuje toploto, krovne dlake pa varujejo kožo in podlanko. Pogosto je barva dlake varovalna. Srsti pa imajo tudi čutno vlogo.

Razmnoževanje

Sesalce glede na razmnoževanje delimo v tri skupine:

• Stokovci, kamor uvrščamo kljunaša in kljunate ježke, ležejo jajca.
• Vrečarji kotijo žive mladiče, vendar še nimajo prave posteljice. Mladiči so precej nebogljeni in pri nekaterih vrečarjih preživijo zgodnje obdobje v kožnati vreči, ki je na zunanji strani telesa.
• Višji sesalci kotijo žive mladiče. Zarodek se razvija v maternici.

Gnu

Ko se mladič skoti, ga mati še nekaj časa hrani z mlekom, izločkom posebnih mlečnih žlez. Število mladičev v leglu niha med posameznimi vrstami. Brejost traja od 12 dni do 22 mesecev.

Uravnavanje telesne temperature

Morski lev

Za sesalce in ptice je značilna stalna telesna temperatura, zato so lahko dejavni tudi pri skrajno nizkih ali visokih temperaturah. To je sesalcem omogočilo, da so naselili vsa glavna življenjska okolja. Poseben predel možganov (hipotalamus) nadzira telesno temperaturo in jo uravnava z zviševanjem ali nižanjem celične presnove, širjenje ali oženjem krvnih žil, ki prenašajo toploto iz notranjosti telesa proti površini. Pomembna je tudi barva dlake. Temne barve vpijajo toploto, svetle pa jo odbijajo. Nekateri sesalci dobijo v snegu belo dlako ali pa ostanejo beli vse leto.

Zimsko spanje

Glavni članek: hibernacija.

Surikate

Mnogi sesalci v hladnem letnem času varčujejo z energijo, tako da zapadejo v zimsko spanje. Telesna temperatura in presnova se jim močno znižata. V takšnem stanju se postijo, živijo pa na račun nakopičenih maščobnih zalog. Večji sesalci (medved) ne pozna pravega zimskega spanja, saj ostaja njihova telesna temperatura visoka in se zato tudi hitro prebudijo.

Prehranjevanje

Za vzdrževanje stalne telesne temperature je potrebno veliko energije, ki jo sesalcem zagotovi izdatna hrana. Mesojedi plenijo (zveri in žužkojedi), rastlinojedi pa se hranijo z rastlinami. Vsejedi uživajo rastlinsko in živalsko hrano.

Razum

Veliki možgani so se pri sesalcih izredno razvili. Najbolj se je povečala skorja velikih možganov, v kateri so asociacijska središča. Veliki možgani so postali središče nadzora nad vsem organizmom. Vedenje sesalcev je bilo zato vse manj stereotipno, vse večjo vlogo pa je prevzemalo učenje.

Družbeni odnosi

Sesalci se sporazumevajo z vonjalnimi sporočili, ki jih izločajo iz žlez. Sporazumevajo se tudi z dotiki, zapletena sporočila pa si izmenjujejo tudi z glasovi. Vključevanje v skupnost se začne že ob rojstvu. Nekateri sesalci pridejo v stik z vrstniki samo med parjenjem in ob vzreji zaroda, številni pa se družijo v začasne ali trajne skupnosti.

Življenjski prostor

Afriški sloni med prečkanjem reke

Orjaški panda med jedjo bambusa

Danes poseljujejo sesalci skoraj celotno površje Zemlje, le notranjost Antarktike je brez njih. Živijo v vseh mogočih habitatih, od ekvatorialnega deževnega gozda, do savan, step, brezvodnih puščav, sredozemskih zimzelenih gozdov, listopadnih, mešanih in iglastih gozdov, do tundre ter celo večnega snega in ledu. Srečamo jih ob vseh vodah, od majhnih potokov in mlak, do velikih rek, obalnega morja in odprtih svetovnih morij. Nekateri sesalci dobro plezajo po drevju ali skalah, se izredno hitro gibljejo po odprtih terenih ali se spretno plazijo po gosti podrasti. Nekateri sesalci so se privadili živeti skupaj s človekom, še enim sesalcem, ki pa je med vsem svojim sorodstvom najuspešnejši in najprilagodljivejši.

Vodni sesalci

Tri skupine sesalcev so se prilagodile življenju v vodi - kiti, plavutonožci in morske krave. Zanje je značilno hidrodinamično telo, pod vodo pa lahko vzdržijo dolgo časa. Kjub temu morajo priti na površino po zrak.

Gibanje

Sesalci živijo v različnih okoljih in so razvili tudi raznovrstne oblike gibanja. Najpogostejša je štirinožna hoja, medtem ko je dvonožno premikanje redkejše. Glede na to kje se gibljejo jih lahko razvrstimo v tri skupine:

• leteči sesalec; edina skupina sesalcev, ki lahko aktivno letijo, so netopirji
• kopenski sesalec,
• vodni sesalec.

Koala, vrečar

Maldivska kratkogobčna pliskavka, kit

Samica in mladič rjavega medveda v Starem Kotu, zveri

Črni nosorog, lihoprsti kopitar

Rumenogrla miš, glodavec