Predsednik Grčije

Predsednik Grčije, uradno predsednik Helenske republike (grško Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας, latinizirano: Próedros tis Ellinikís Dimokratías), je vodja države Grčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–35 in grški hunti 1973–74, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko.

Predsednik Helenske republike
Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας
Trenutno: Konstantinos Tasulas od 13. marca 2025
Rezidenca	Atene
Predlagatelj	predsednik vlade
Mandat	5 let z možnostjo ene ponovitve
Začetek delovanja	18. december 1974
Plača	138.732 € letno[1]
Spletna stran	www.presidency.gr

Pristojnosti

Predsednik je nominalni vrhovni poveljnik grških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.

Volitve

V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.^[2]

Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.^[2]

Prisega

Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.

Uradna rezidenca

Predsedniški dvorec v Atenah

Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.

Seznami predsednikov Grčije

Aktualni predsedniški grb.

Prva helenska republika, 1828-1833

Predsednik	Rojen-Umrl	Mandat	Opombe
Joanis Kapodistrias	1776-1831	24. januar 1828 - 9. oktober 1831	Guverner
Augustinos Kapodistrias	1778-1857	9. oktober 1831 - 9. april 1832	Guverner
Guvernerski svet		9. april 1832 - 2. februar 1833	Ni bilo uradne vodje države

Kraljevina Grčija, 1833-1924

• Glej Seznam kraljev Grčije

Druga helenska republika, 1924-1935

Predsednik	Rojen-Umrl	Mandat	Opombe
Pavlos Kountouriotis	1855-1935	25. marec 1924 - 15. marec 1926
Theodoros Pangalos	1878-1952	15. marec 1926 - 24. avgust 1926	Vojaški diktator
Pavlos Kountouriotis	1855-1935	24. avgust 1926 - 9. december 1929
Alexandros Zaimis	1855-1936	9. december 1929 - 10. oktober 1935

Kraljevina Grčija, 1935-1973

• Glej Seznam kraljev Grčije

Diktatura, 1967-1974

Predsednik	Rojen-Umrl	Mandat	Opombe
Georgios Zoitakis	1910-1996	13. december 1967 - 21. marec 1972	Regent, postavljen od Papadopoulosa
Georgios Papadopoulos	1919-1999	21. marec 1972 - 1. junij 1973	Regent, samorazglašen
Georgios Papadopoulos	1919-1999	1. junij 1973 - 25. november 1973	Predsednik, samorazglašen
General Phaedon Gizikis	1917-1999	25. november 1973 - 24. julij 1974	Postavljen od brigadnega generala Joanidisa

Tretja helenska republika, 1974-danes

#	Predsednik		Rojen–Umrl	Mandat
(-)		General Phaedon Gizikis	1917–1999	24. julij 1974–18. december 1974
1.		Michail Stasinopulos	1903–2002	18. december 1974–19. junij 1975
2.		Konstantinos Cacos	1899–1987	19. junij 1975–15. maj 1980
3.		Konstantinos Karamanlis	1907–1998	15. maj 1980–10. marec 1985
(-)		Joanis Alevras	1912–1995	10. marec 1985–30. marec 1985
4.		Hristos Sardzetakis	1929–2022	30. marec 1985–4. maj 1990
(3.)		Konstantinos Karamanlis	1907–1998	4. maj 1990–10. marec 1995
5.		Kostis Stefanopulos	1926–2016	10. marec 1995–12. marec 2005
6.		Karolos Papulias	1929–2021	12. marec 2005–13. marec 2010
7.		Prokopis Pavlopulos	1950–	13. marec 2010–13. marec 2020
8.		Katerina Sakelaropulu	1956–	14. marec 2020–13. marec 2025
9.		Konstantinos Tasulas	1959–	13. marec 2025–danes