Slanost

Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi. Navadno je izražena v procentih ali promilih, ki ustrezajo utežnemu deležu natrijevega klorida v skupni masi raztopine; tako pomeni slanost 3 % ali 30‰, da je v 1000 g vodne raztopine (slane vode) raztopljeno 30 g natrijevega klorida.

Vodne biotope glede na slanost delimo na sladkovodne, brakične in slanovodne.

Slanost morij in oceanov

Slanost svetovnih morij variira od skoraj 0 do prek 40 promilov, pri čemer pa ima 90 odstotkov vse vode na svetu slanost med 34 in 35 promili.

Slanost svetovnih morij

Morje	Slanost [ ‰ ]
Tihi ocean	34,5
Atlantski ocean	35,4
Indijski ocean	34,8
Jadransko morje	38,3
Tržaški zaliv	37-38
Beneški zaliv	35-36
Sredozemsko morje	37,4
Egejsko morje	25-39
Črno morje	15-18
Baltsko morje	8
Kielski zaliv	15
Finski zaliv	1
Botniški zaliv	1
Zaliv Biafra	25
Rdeče morje	40
Sueški zaliv	43
Perzijski zaliv	40
Kaspijsko jezero	13
Mrtvo morje	270
fiziološka raztopina*	9
*: Navedeno za primerjavo

Zveza med slanostjo in gostoto

Gostota čiste vode je približno 1000 kg/m³. Morska voda ima zaradi raztopljene soli večjo gostoto; povprečna gostota na gladini je približno 1027 kg/m³. Dva dejavnika vplivata na to, da lahko gostota morske vode odstopa od te vrednosti: temperatura in slanost. Z višanjem temperature gostota morske vode pada, z večanjem slanosti pa raste.

Plast vode z manjšo gostoto plava na plasti gostejše vode. Če vzamemo dve plasti vode z enako slanostjo, bo plast toplejše vode plavala na plasti hladnejše vode. Razmere pa se zapletejo, ker ima temperatura večji vpliv na gostoto od slanosti. Tako se lahko zgodi, da plast toplejše vode z večjo slanostjo plava na plasti hladnejše vode z manjšo slanostjo. Temperatura vode v oceanih je z naraščajočo globino vse nižja, kar posledično pomeni, da je na oceanskem dnu gostota vode največja, na gladini pa najmanjša. Tokovi v globini so horizontalni, kar pomeni, da se voda premika le v plasti vode enake gostote.

Gostoto oceanske vode redkokdaj merijo neposredno, saj to zahteva zajem vzorcev vode v različnih globinah, ki jih moramo privleči na gladino in jim določiti gostoto. Namesto tega gostoto navadno izračunajo iz formule, ki upošteva temperaturo, slanost in tlak (hidrostatski tlak, ki narašča z globino). Približna formula za izračun gostote morske vode je:

${\displaystyle \rho =C(h)+\beta (h)S-\alpha (T,h)-\gamma (T,h)(35-S)T}$

Pri tem je gostota ρ izražena v kilogram/m³, slanost S v promilih, temperatura T v stopinjah Celzija in globina h v kilometrih. Korekcijski faktorji v enačbi so:

${\displaystyle C=999{,}83+5{,}053h-0{,}048h^{2}}$

${\displaystyle \beta =0{,}808-0{,}0085h}$

${\displaystyle \alpha =0{,}708[1+0{,}351h+0{,}068(1-0{,}0683h)T]}$

${\displaystyle \gamma =0{,}003[1-0{,}059h-0{,}012(1-0{,}064h)T]}$

Zunanje povezave