Tetrahidrokanabinol

Tetrahidrokanabinol, imenovan tudi delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ⁹-THC) je glavna psihoaktivna sestavina (oz. kanabinoid) rastlin rodu konoplja (Cannabis). Prvič je bila v čisti obliki izolirana leta 1964 v Izraelu.^[5][6][7] V ohlajeni obliki je steklasta trdnina, ob segrevanju pa postane viskozna in lepljiva. Farmacevtska formulacija THC, imenovana z imenom INN dronabinol, je ponekod, npr. v ZDA in v Kanadi, dostopna pod trgovskim imenom Marinol. Kot aromatski terpenoid je THC zelo slabo topen v vodi, dobro topen pa je v večini organskih topil, zlasti v lipidih in alkoholih.^[4]

Tetrahidrokanabinol

Klinični podatki
Sinonimi	dronabinol
Nosečnostna kategorija	C
Zasvojljivost	8-10%[1]
Način uporabe	oralno, kajenje (ali para)
Oznaka ATC	A04AD10 (WHO)
Pravni status
Pravni status	AU: S8 (kontrolirano) CA: Schedule II (CA) Schedule I and III (ZDA)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	10-35 % (inhalacija), 6-20 % (oralno)[2]
Vezava na beljakovine	95-99 %[2]
Presnova	večinoma hepatalno z CYP2C[2]
Razpolovni čas	1,6-59 h,[2] 25-36 h (oralno vneseni dronabinol)
Izločanje	65-80 % (feces), 20-35 % (urin) kot kisli presnovki[2]
Identifikatorji
IUPAC ime (−)-(6aS,10aS)-6,6,9-trimetil- 3-pentil-6a,7,8,10a-tetrahidro- 6H-benzo[c]kromen-1-ol
Številka CAS	1972-08-3
PubChem CID	16078
IUPHAR/BPS	2424
DrugBank	DB00470
ChemSpider	15266
UNII	7J8897W37S
ChEBI	CHEBI:66964
ChEMBL	ChEMBL465
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID6021327
ECHA InfoCard	100.153.676
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C21H30O2
Mol. masa	314,4636
3D model (JSmol)	Interactive image
Specifična rotacija	-152° (etanol)
Vrelišče	157 °C [3]
Topnost v vodi	0,0028[4] (23 °C) mg/mL (20 °C)
SMILES CCCCCc1cc(c2c(c1)OC([C@H]3[C@H]2C=C(CC3)C)(C)C)O
InChI InChI=1S/C21H30O2/c1-5-6-7-8-15-12-18(22)20-16-11-14(2)9-10-17(16)21(3,4)23-19(20)13-15/h11-13,16-17,22H,5-10H2,1-4H3/t16-,17-/m1/s1 Key:CYQFCXCEBYINGO-IAGOWNOFSA-N

Farmakodinamika

THC povzroči psihične učinke tako, da se veže na kanabinoidne receptorje - CB1 v človeških možganih. To so beljakovine v membrani živčnih celic, na katere se normalno vežejo endogeni kanabinoidi. To so snovi, ki nastajajo v možganih in imajo zaradi vezave na iste receptorje, podobne učinke kot THC. Do sedaj znana endogena kanabinoida sta anandamid (=arahidonil etanolamin) in 2-arahidonil glicerol.

Receptorji CB1 se nahajajo v celem osrednjem živčnem sistemu, posebno še v hipokampusu, v amigdali, v malih možganih, bazalnih ganglijih in v prefrontalnem korteksu. Primarno so izraženi na glutamatnih in GABA-nergičnih živčnih končičih. Preko stimulacije s kanabinoidi zmanjšajo presinaptično izločanje glutamata ali GABA-e. Vplivi glutamata in GABA-e na zaporedje dopaminskih nevronov v ventalnih medmožganih, ki izražajo receptorje CB1 so pokazali, da eksogeni kanabinoidi spremenijo razmerje eksitacije in inhibicije, ki doseže dopaminske celice. Čeprav je opisana neto inhibicija dopamina, je najbolj dokumentiran učinek v proženju (firing) z dvigom dopaminskega izločanja na področjih predmožganov.^[8]

Učinki

Psihozomimetični učinki

THC lahko povroči prehodne psihotične simptome in okvaro spomina preko stimuacije receptorjev CB1.^[8]

THC in razvoj shizofrenije

Nenormalno delovanje prefrontalnega korteksa in motnje v homeostazi dopamina sta ključna elementa shizofrenije. Stranski učinek THC-ja je vpliv na normalne fiziološke procese zorenja med adolescenco. Interakcija endogenega kanabinoida z receptorjem CB1 je kritično vpletena v zorenje možganov preko svoje regulacijske vloge v izločanju glutamata. Preko delovanja na receptor CB1 lahko THC vpliva na normalne fiziološke procese, kar vodi v moteno izločanje glutamata, drobne nevrotoksične učinke in posledične strukturne spremembe. Zorenje prefrontalnega korteksa je najpomembnejši proces v adolescenci. THC lahko vpliva na zorenje specifičnih nevronskih krogotokov v tem področju možganov. Zato lahko dolgotrajno uživanje THC-ja med adolescenco vpliva na razvoj shizofrenije. Uživanje THC-ja po končani adolescenci je manj kritično, saj je takrat zorenje prefrontalnega korteksa že končano.^[9]

Sklici

1. "Based upon several nationwide epidemiological studies, marijuana’s dependence liability has been reliably determined to be 8 to 10 percent." Douglas B. Marlowe, J.D., Ph.D. (December 2010). The Facts On Marijuana. NADCP.
2. Grotenhermen F (2003). »Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids«. Clin Pharmacokinet. 42 (4): 327–60. doi:10.2165/00003088-200342040-00003. PMID 12648025.
3. »Cannabis and Cannabis Extracts: Greater Than the Sum of Their Parts?« (PDF). www.haworthpress.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2010. Pridobljeno 25. januarja 2011.
4. Garrett, Edward R.; Hunt, C. Anthony (Julij 1974). »Physicochemical properties, solubility, and protein binding of Δ⁹ -tetrahydrocannabinol«. J. Pharm. Sci. 63 (7): 1056–64. doi:10.1002/jps.2600630705. PMID 4853640.
5. Gaoni, Y.; Mechoulam, R. (1964). »Isolation, structure and partial synthesis of an active constituent of hashish«. Journal of the American Chemical Society. Zv. 86, št. 8. str. 1646–1647. doi:10.1021/ja01062a046.
6. Intervju s prejemnikom prve nagrade ECNP za življenjski dosežek: Raphael Mechoulam, Izrael Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine.. Februarja 2007
7. Geller, Tom (2007). »Cannabinoids: A Secret History«. Chemical Heritage Newsmagazine. Zv. 25, št. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2008. Pridobljeno 29. marca 2013.
8. Alessandra Paparelli, Marta Di Forti; Paul D. Morrison, Robin M. Murray (2011). »Drug-induced psychosis: how to avoid star gazing in schizophrenia research by looking at more obvious sources of light«. Frontiers in Behavioral Neuroscience. Zv. 5. str. 1–9. Pridobljeno 30. oktobra 2011.
9. Matthijs G. Bossong, Raymond J.M. Niesink (2010). »Adolescent brain maturation, the endogenous cannabinoid system and the neurobiology of cannabis-induced schizophrenia« (PDF). Progress in Neurobiology. Zv. 92. Elsevier Ltd. str. 370–385. doi:10.1016/j.pneurobio.2010.06.010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. marca 2016. Pridobljeno 30. oktobra 2011.