Tadžiščina

Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji. Tadžiščina se piše v cirilici. Govorci večinoma živijo v Tadžikistanu in Uzbekistanu.

Tadžiščina
Тоҷикӣ (Tojikī)
"Tojikī" v cirilici in perzijsko-arabski pisavi (kaligrafija Nastaliq)
Materni jezik	Tadžikistan in Uzbekistan
Področje	Srednja Azija
Etničnost	Tadžiki
Št. maternih govorcev	8.100 milijona (6.400 milijona v Tadžikistanu, 2012 UNSD) (2012)[1]
Jezikovna družina	indoevropski indoiranski iranski zahodnoiranski jugozahodnoiranski perzijski tadžiščina
Pisava	cirilica, latinica, perzijski (zgodovinsko), hebrejski (delno)
Uradni status
Uradni jezik	Tadžikistan
Regulator	Rudaki Institute of Language and Literature
Jezikovne oznake
ISO 639-1	tg
ISO 639-2	tgk
ISO 639-3	tgk
Glottolog	taji1245
Linguasphere	58-AAC-ci
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Nekoč je bil tadžiški jezik samo severovzhodno narečje perzijščine. Na koncu 19. stoletja so Rusi zavzeli današnje območje Tadžikistana. V sovjetski dobi so uvedli šolsko izobraževanje in dovolili tudi pouk v lokalnem narečju. V 20-ih letih 20. stoletja se je izoblikovala knjižna tadžiščina. Učitelj in prvi predsednik Tadžiške Znanstvene Akademije Sadredin Ajni ter ljudski zbiralec in prevajalec Abolkasem Lahuti (po rodu iz Irana) sta ustvarila književnost in leposlovje v tadžiščini.

Na tadžiški standardni jezik sta veliko vplivala ruščina in uzbeščina, a danes si tadžiška vlada prizadeva počistiti tadžiščino od ruskih in altajskih vplivov, da bi bila bolj podobna perzijščini in darijščini v Afganistanu.

Tadžiki v Afganistanu govorijo darijski jezik in uporabijo arabsko pisavo.