Tino Mamić
Novinar, zgodovinar From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Tino Mamić, slovenski zgodovinar, profesor, novinar, književnik in publicist * 28. maj 1972, Šempeter pri Gorici, SFRJ.[2]
Zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja.[3] Izdeluje tudi družinska drevesa.[4] Z ženo Mojco Strmšek Mamić in petimi otroki živi na Manžanu pri Kopru.[5][6][7] Je stalni komentator oddaje Faktor na TV3 Slovenija.[8]
Kot profesor zgodovine je član zgodovinske komisije koprske škofije za beatifikacijo Filipa Terčelja,[9] Slovenskega rodoslovnega društva (SRD),[10] Association of Professional Genealogists (APG),[11] Sveta zavoda Pokrajinskega arhiva Koper. Kot novinar je član Tiskovnega društva Ognjišče (TDO), Združenja novinarjev in publicistov (ZNP),[12] Društva katoliških časnikarjev in Hrvatskih novinara i publicista (HNIP). Ustanovil je tudi rodoslovni časopis in portal »Slovenski rod«. Ureja tudi brezplačnik Vipavska, ki izhaja v nakladi 10.000 izvodov, in portal Vipavska.eu.[13][14]
Od leta 2021 do maja 2024 je bil odgovorni urednik novega tiskanega tednika Domovina, ki ga izdaja Zavod Iskreni.[15][16] S funkcije je odstopil 23. maja 2024, zaradi nestrinjanj z direktorjem medija.[17]
Remove ads
Življenje
Rojen je bil v družini Stomažanke Neže Bratina in Dalmatinca Ivana Mamića, politika. Odraščal je v Šturjah pri Ajdovščini. Obiskoval je klasično gimnazijo v Vipavi, kjer je leta 1991 maturiral kot prva generacija maturantov Škofijske gimnazije, ki jim je država priznala spričevalo. V Zavodu za invalidne otroke v Vipavi je leta 1996 opravil tudi civilno služenje vojaškega roka. Na ljubljanski univerzi je diplomiral 1998. in postal profesor zgodovine in diplomirani novinar. Njegova prva redna služba je bila v Kopru, kjer je bil urednik na reviji Ognjišče, odgovorni urednik mladinskega lista Sončna pesem[18] in odgovorni urednik koprskega studia Radia Ognjišče.[19] Za založbo Ognjišče je uredil več zgodovinskih knjig. Leta 2002 ga je Urad za uradne objave EU povabil v Luksemburg, kjer je kot uslužbenec Evropske komisije opravljal delo korektorja za slovenščino na oddelku za sekundarno zakonodajo, poleti 2004 pa je dobil službo v Bruslju, kjer je delal kot novinar na generalnem direktoratu za pravosodje. Leta 2005 je prevzel novinarsko in redaktorsko delo pri Primorskih novicah.[20] Pokrival je področja zunanje in notranje politike ter kulture. Leta 2006 je postal odgovorni urednik tega takrat četrtega slovenskega dnevnika in mu povečal naklado.[21] Po sedmih letih dela na Primorskih novicah se je odločil za samostojno pot. Kot samostojni novinar dopisuje v različne medije. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi in bil član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva.[10][22] Leta 2006 je postal zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja.[3][11]
Leta 2012 je bil nagrajen s častnim priznanjem Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbe.[23] Je eden od ustanoviteljev in aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov (2013).[12][24][25] Bil je član programskega sveta RTVS,[26] član Sveta Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in poslanec študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani.
Remove ads
Izbor del
- Skrilje in Stomaž : zgodovinsko-turistični vodnik (2017) (COBISS)
- Dalmatino (2017) (COBISS)
- Protestantino: kolumne izpod Čavna, 2014 (monografija) (COBISS)
- Magajnov socialni čut je nadčasoven: osmi simpozij o pisatelju Bogomirju Magajni, 2012 (COBISS)
- Anton Laščak beg – življenjepis kraljevega arhitekta, 2008 [27]
- Zgodovinske, socialne in politične razmere v slovenski Istri 1913–1945, 2002 [28]
- Razmah genealogije na Slovenskem, 2001 (COBISS) [29]
- Krščanstvo – 2000 let, slovenska dopolnila v zgodovinskem atlasu, 1999 (COBISS)
- Priimki njihov izvor in pomen: 1, Primorska 2020 ISBN 9788896632857 (COBISS)
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads