Tjandžin

Tjandžin (kitajsko: 天津; tjandžinsko: /tʰiɛn˨˩tɕin˨˩/~[tʰjɛ̃̀ɦɪ̀ŋ]; poštno prečrkovanje: Tientsin) je velemesto na severnem Kitajskem. Je največje obalno mesto območja, eno izmed petih kitajskih osrednjih mest in eno od štirih občin pod neposredno državno upravo. Meji na provinco Hebej in občino Peking in na vzhodu sega do zaliva Bohaj. Mesto je del bohajskega gospodarskega območja.

Tjandžin 天津市
Občina
Občina Tjandžin
Z vrha v smeri urnega kazalca: trg Džinvan in reka Haj, cerkev Šikaj, pogled na središče Tjandžina, tjandžinska železniška postaja, tjandžinsko razgledno kolo
Geografski položaj tjandžinske občine
Koordinati: 39°08′N 117°11′E
Država	Ljudska republika Kitajska
Prvič poseljeno	ok. 340 pr. n. št.
Delitev  - na ravni upravne enote  - na ravni mest	15 okrajev, 1 šian 240 mest in vasi
Upravljanje
• Vrsta	Občina
• Sekretar komunistične partije Kitajske	Huang Šinguo
• župan	Huang Šinguo
• predsednik kongresa	Šjao Huajjuan
• predsednik konference	He Lifeng
Površina
• Občina	11.760 km2
• Urbano	1.749 km2
• Metropolitansko obm.	56.069 km2
Prebivalstvo  (popis 2014)
• Občina	15.200.000
• Gostota	1.300 preb./km2
• Urbano	11.524.238
• Metropolitansko obm.	11.524.238
Demonim	Tjandžinčan, Tjandžinčanka
Časovni pas	UTC+8 (China Standard)
Poštna številka	300000 – 301900
Omrežna skupina	22
GDP	2014
- V celoti	CNY1.572 trillion (US$255.95 billion) (20.)
- Per capita	CNY 106,795 (US$17,385) (1.)
HDI (2010)	0.795[1] (3rd) – high
Registrske tablice: predpone	津A, B, C, D, F, G, H, J, K, L, M 津E (taxis)
Mestna roža	Kitajska vrtnica
Spletna stran	www.tj.gov.cn

Po številu prebivalcev v ožjem mestnem območju je Tjandžin četrto največje mesto na Kitajskem, za Šanghajem, Pekingom, in Guangdžovom, v širšem upravnem območju pa peto največje v celinski Kitajski.^[2] Tjandžin ima dve središči: območje okoli starega mestnega jedra ob reki Haj, ki po Velikem prekopu povezuje Rumeno in Modro reko, ter Binhaj, novo poselitveno območje vzhodno od starega, ob Bohajskem morju. Binhaj je sedež več sto podjetij in je središče napredne industrije in finančništva. Že od srede 19. stoletja je Tjandžin pomembno pristanišče, zlasti za promet s Pekingom. Med boksarsko vstajo je bil v mestu sedež začasne marionetne vlade.