Varšavski pakt

Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949). Ustanovitev Varšavskega pakta je pospešil vstop ponovno oborožene Zahodne Nemčije (ZRN) v zvezo NATO po ratifikaciji pariških dogovorov (5. maj 1955). ZSSR je namen sporazuma videla predvsem v oblikovanju sile, nasprotne zvezi NATO, in v načrtnem povezovanju oboroženih sil socialističnih držav. Varšavski sporazum je sestavil Nikita Hruščov leta 1955 in je bil podpisan v Varšavi (po kateri je dobil najbolj znano ime) 14. maja 1955. Ker je bil podpisan za omejeno časovno obdobje 30 let, je bil obnovljen leta 1985, 1990 pa je po združitvi obeh Nemčij oz. de facto priključitvi Vzhodne Nemčije Zahodni izgubil eno članico

Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči

Varšavski sporazum leta 1990
Okrajšava	WAPA, DDSV
Slogan	Zveza miru in socializma
Ustanovljeno	14. maj 1955 (1955-05-14)
Kraj ustanovitve	Varšava, Poljska
Ukinitev	1. julij 1991 (1991-07-01)
Tip	vojaško zavezništvo
Sedež	Moskva, Sovjetska zveza
Članice	Ljudska socialistična republika Albanija (do 1961 de facto, do 1968 de iure) Ljudska republika Bolgarija Češkoslovaška socialistična republika  Vzhodna Nemčija (1956–1990) Madžarska ljudska republika Poljska ljudska republika Socialistična republika Romunija[a] Sovjetska zveza
Supreme Commander	Ivan Konev (prvi) Pyotr Lushev (zadnji)
Chief of Combined Staff	Aleksei Antonov (prvi) Vladimir Lobov (zadnji)
Pripadnost	Council for Mutual Economic Assistance

Srečanje voditeljev držav vzhodnega boka z sovjetskim voditeljem leta 1987 v Berlinu. Od leve proti desni: Gustáv Husak, voditelj Češkoslovaške, Todor Živkov, voditelj Bolgarije, Erich Honecker, voditelj Vzhodne Nemčije, Mihail Gorbačov, voditelj Sovjetske zveze, Nicolae Ceausescu, voditelj Romunije, Wojciech Jaruzelski, voditelj Poljske in János Kádár, voditelj Madžarske.

Pakt je po spremembi režimov v vzhodnoevropskih državah ter političnih spremembah v ZSSR na prelomu 90. let 20. stoletja propadel 31. marca 1991 in bil uradno razpuščen tudi kot politična organizacija v Pragi 1. julija 1991.

Članice

• ZSSR
• Albanija (pozneje izstopila zaradi ideoloških razlik)
• Bolgarija
• Romunija
• Nemška demokratična republika (NDR)
• Madžarska
• Poljska
• Češkoslovaška

Vse komunistične države Vzhodne Evrope so bile podpisnice, razen SFRJ. Članice pakta so se zavezale, da bodo varovale druga drugo, če bo ena članica napadena. Sporazum je tudi navajal, da odnosi med članicami temeljijo na vzajemnem nevmešavanju v notranje zadeve, spoštovanju narodne suverenosti in neodvisnosti - te določitve so bile pozneje kršene s posredovanji na Madžarskem in Češkoslovaškem.

Albanija je nehala podpirati pakt 1961 kot posledica kitajsko-sovjetskega razkola, v kateri se je trdi stalinistični režim povezal z Ljudsko republiko Kitajsko; uradno se je umaknila iz pakta zaradi njegove invazije na Češkoslovaško leta 1968.

Vodstvo

Zemljevid držav članic Varšavskega pakta

Vrhovni poveljniki Združenih oboroženih sil Varšavskega pakta

• 1955—1960 — Ivan Stepanovič Konjev — maršal Sovjetske zveze
• 1960—1967 — Andrej Antonovič Grečko — maršal Sovjetske zveze
• 1967—1976 — Ivan Ignatijevič Jakubovski — maršal Sovjetske zveze
• 1977—1989 — Viktor Georgijevič Kulikov — maršal Sovjetske zveze
• 1989—1991 — Pjotr Georgijevič Lušev — general armade

Načelniki štaba Združenih oboroženih sil Varšavskega pakta

• 1955—1962 — Aleksej Inokentijevič Antonov — general armade
• 1962—1965 — Pavel Ivanovič Batov — general armade
• 1965—1968 — Mihail Ilič Kazakov — general armade
• 1968—1976 — Sergej Matvejevič Štjemjenko — general armade
• 1976—1988 — Anatolij Ivanovič Gribkov — general armade
• 1989—1991 — Vladimir Nikolajevič Lobov — general armade

Organizacija

• Politični posvetovalni komite

• Stalna komisija
• Skupni sekretariat
• Komite obrambnih ministrov

• Združeno vrhovno poveljstvo

• Pomorske sile
• Zračnoobrambne sile
• Tehnični komite
• Komite za urjenje

Opombe

1. The only independent permanent non-Soviet member of the Warsaw Pact, having freed itself from its Soviet satellite status by the early 1960s.^[1][2]

Sklici

1. Vladimir Tismaneanu, Marius Stan, Cambridge University Press, 17 May, 2018, Romania Confronts Its Communist Past: Democracy, Memory, and Moral Justice, p. 132
2. Bernard A. Cook, Bernard Anthony Cook, Taylor & Francis, 2001, Europe Since 1945: An Encyclopedia, Volume 2, p. 1075