Vodni hlapi

Vodni hlapi so plinasta oblika vode. To je eno od stanj vode v hidrosferi. Vodni hlapi lahko nastanejo pri izhlapevanju ali vrenju tekoče vode ali pri sublimaciji ledu. Pri temperaturi nad vreliščem jih imenujemo vodna para. V nasprotju z drugimi oblikami vode so vodni hlapi nevidni.^[4] V značilnih atmosferskih razmerah vodni hlapi stalno nastajajo z izhlapevanjem in se odstranjujejo s kondenzacijo. So manj gosti od zraka in povzročajo konvekcijske tokove, kar lahko pripelje do nastanka oblakov.

Vodni hlapi (H2O)
Nevidni vodni hlapi kondenzirajo in nastanejo vidni oblaki tekočih dežnih kapljic
Tekoče stanje	voda
Trdno stanje	led
Lastnosti[1]
Molekulska formula	H2O
Molarna masa	18,01528(33) g/mol
Tališče	000 °C (273 K)[2]
Vrelišče	99,98 °C (373,13 K)[2]
Specifična plinska konstanta	461,5 J/(kg·K)
izparilna toplota	2,27 MJ/kg
Toplotna kapaciteta pri 300 K	1,864 kJ/(kg·K)[3]

Kot sestavni del zemeljske hidrosfere in hidrološkega cikla je še posebej bogata v Zemljinem ozračju, kjer je tudi močan toplogredni plin skupaj z drugimi plini, kot sta ogljikov dioksid in metan. Uporaba vodnih hlapov kot pare je bila pomembna za ljudi pri kuhanju in kot pomembna sestavina v proizvodnji energije in transportnih sistemih od industrijske revolucije.

Vodni hlapi so razmeroma pogosta atmosferska sestavina, prisotna tudi v sončnem ozračju, kot tudi v vseh planetih v sončnem sistemu in številnih astronomskih objektih, vključno z naravnimi sateliti, kometi in celo velikimi asteroidi. Prav tako bi odkrivanje zunajosončnih vodnih hlapov pomenilo podobno porazdelitev v drugih planetarnih sistemih. Vodni hlapi so pomembni, ker so lahko posreden dokaz prisotnosti nezemeljske tekoče vode pri nekaterih planetarnih masnih telesih.