Šeriat
islamsko pravo / From Wikipedia, the free encyclopedia
Šeriat kot pravna norma je zbirka vseh predpisov s področja verskega in posvetnega prava in služi kot osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti. Šeriat je božanski zakon islama, njegovo razumevanje pa je fikh oziroma sodstvo.
Mohamed ni delal razlik med verskimi in posvetnimi zakoni. Katera stran v kateri od sodobnih islamskih držav pretehta, je odvisno od stopnje njene sekularizacije. Šeriat zajema vsa dogajanja v življenju, vključno z družinskimi odnosi, dedovanjem, davki, očiščenjem in molitvijo. Zasnovan je na islamski veri in Koranu kot osnovnem izvoru prava. Koran razen prava obravnava tudi osnovna načela vere in morale.
Šeriat je eden od petih velikih pravnih sistemov. Drugi štirje so:
- evropski kontinentalni,
- anglosaški,
- indijski in
- kitajski.
Šeriat kot pravna norma je zbirka vseh predpisov s področja verskega in posvetnega prava in je osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti. Šeriat je božanski zakon islama. Tolmačenje tega zakona je fikh oziroma sodstvo. Mohamed ni delal razlil med verskimi in posvetnimi zakoni. Katera stran, verska ali posvetna, v kateri od sodobnih islamskih držav prevlada, je odvisno od stopnje njene sekularizacije.
Muslimani imajo šeriat za Alahovo voljo, izraženo predvsem v surah Korana, zato ga doživljajo kot zaokrožen, popoln in nespremenljiv pravni sistem. V njem je določeno, kaj je pravično in dovoljeno (halal) in kaj prepovedano (haram).
Predpisi šeriata se lahko razvrstijo v dve glavni kategoriji: predpise, povezane z vero in obredjem, se pravi versko pravo v ožjem smislu, in predpise s pravno in politično vsebino.
Drug izvor šeriatskega prava je suna, sestavljena iz hadisov, zapisanih pričevanj o dogodkih v Mohamedovem življenju, in vse njegove predpise in nasvete. Ker sta tako Koran kot suna inertna in statična vira, ju sodniki v sodnih postopkih ne uporabljajo. Namesto njiju uporabljajo fikh, ki temelji neposredno na Koranu in sunah in jih razlaga in vsebuje moralne in pravne zapovedi.
Ker se je islamska skupnost (Uma) kmalu po nastanku razcepila na sunite, šiite in haradzite, vsaka ločina po svoje tolmači šeriatsko pravo.