Želodec
vrečast prebavni organ, ki povezuje požiralnik in tanko črevo / From Wikipedia, the free encyclopedia
Želódec (starogrško γαστήρ, latinizirano: gastḗr ali στόμαχος, stómahos; latinsko stomachus, gaster, ventriculus) je votli mišični organ, del prebavnega trakta, ki deluje kot vitalni prebavni organ. Prisoten je pri ljudeh in številnih drugih živalih, vključno z več nevretenčarji. V prebavnem sistemu ima želodec glavno vlogo v drugi fazi prebave, in sicer po žvečenju. Njegova prvotna funkcija ni absorpcija hranil, saj to vlogo prevzema zlasti črevesje. Pri večini živali in pri človeku je odgovoren za razgradnjo velikih molekul na manjše, ki se nato v črevesju lažje absorbirajo.
Pri ljudeh in številnih drugih živalih se želodec nahaja med požiralnikom in tankim črevesjem. Izloča prebavne encime in želodčno kislino, s čimer pomaga pri prebavi hrane. Prehod delno prebavljene hrane iz želodca v dvanajstnik nadzoruje pilorični sfinker. Od tam naprej za premik hrane po preostanku prebavne poti skrbi peristaltika.
Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo – pH je okoli 1,5–2 in ga vzdržuje klorovodikova kislina, ki se v želodcu izloča.