Žuželčje krilo
del telesa, ki ga žuželke uporabljajo za letenje / From Wikipedia, the free encyclopedia
Krila žuželk so parni izrastki žuželčjega zunanjega skeleta, ki jim omogočajo letenje. Izvorno izraščajo iz drugega in tretjega člena oprsja pri vseh redovih žuželk, razen primitivnih pračeljustnic in ščetinorepk. V splošnem so tanke, široke in dolge kožnate strukture, ojačane z vzdolžnimi žilami, ki tvorijo značilen vzorec, povezujejo pa jih prečne žile, s čimer tvorijo v krilih "celice" - membranaste površine, omejene z vzdolžnimi in s prečnimi žilami.
Po prisotnosti kril višje razvite žuželke združujemo v podrazred krilatih žuželk (Pterygota). Med krilatimi žuželkami pa so nekatere skupine sekundarno brez kril (zasnove za krila se pojavijo pri ličinkah, a se ob preobrazbi ne razvijejo). Izguba kril je po navadi prilagoditev na zajedavski način življenja, kot je to pri bolhah in zajedavskih ušeh. Tudi pri ostalih skupinah žuželk pa je z evolucijo lahko prišlo do preoblikovanja osnovne zgradbe kril zaradi določenega načina življenja, v skrajnem primeru tudi do izgube enega od parov. Najočitnejši primeri prilagoditev so:
- otrditev sprednjega para v pokrivače (elitre) za zaščito zadnjega para, npr. pri hroščih, kobilicah in posnemalcih,
- preoblikovanje enega od parov v utripače (haltere), ki pomagajo vzdrževati ravnotežje pri dvokrilcih in pahljačekrilcih ter
- poraščenost z luskicami pri metuljih
Krila lahko manjkajo tudi samo pri določenih predstavnikih vrste, največkrat pri samicah (v primeru pahljačekrilcev) ali delavcih in drugih spolno neaktivnih osebkih socialnih vrst žuželk.
Izvor kril pri žuželkah še ni povsem pojasnjen. Po eni od teorij naj bi se razvila iz premičnih škržnih plošč, kakršne imajo ličinke enodnevnic.