Kronštadt
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Kronštadt (ven.: Кроншта́дт, suom.: Kronstadt) om Venäman lidn da meriport Piterin lidnan röunoiden südäimes. Se om Kronštadtan rajonan üks'jäine eländpunkt.
Remove ads
Istorii
Petr I pani eländpunktan alust vl 1704 kuti Kronšlot-lidnuz da torguindport läz Kotlin-sart. Vl 1723 hän-žo pani puižen Kronštadt-lidnusen alust Kotlin-sarel da nimiti lidnad uden lidnusen mödhe. 1720-nzil vozil lidn tegihe Baltijan sodamerilaivišton bazaks. Vl 1824 lidn eli läbi sur'vedes, läz kaiked sauvused oliba muretud, i 19. voz'sadal sauvoihe kivišt lidnust, kudamban pertid da seinän jändused oma kaičenus tähäsai. Saudihe da udessündutihe äiluguižid fortoid-ki randištol 20. voz'sadan augotišhesai, ned oliba ühtenzoittud raudtel vedamha šlibakoid 1980-nzihe vozihesai.
Toižen mail'man sodan aigan Kronštadt eli blokadas läbi, ei ole anastadud nacistoil. Vspäi 1996 avaitihe lidnad verazmalaižiden täht.
Kronštadtan ižandusen päsarakod oma laivoiden kohenduz[1] i sömtegimišt. Konteineroiden Mobi Dik-meriport radab. Eläjiden znamasine pala radab Piteriš.
Remove ads
Geografijan andmused
Lidn sijadase Suomen lahten Kotlin-saren päivnouzmaižes poles, putkotadud mahusel. Ühtenzoitase avtotel Piterin toižidenke rajonidenke dambadme. Lähembaine lidn om Lomonosov ühesa kilometrad suvhe orhal mertme vai 23 km avtoteil.
Kronštadtan klimat sättub meren lämudenke i tulleikahamb mi Piterin keskuzpalas. Voden keskmäine lämuz om +6 C°, kezakun-elokun +16..+19 C°, tal'vkun-uhokun −2..−6 C°.
Remove ads
Tobmuz
Municipaližen ühtnikan pämez' tegeb municipaližen nevondkundan ezimehen velgusidme. Sijaližen Administracijan pämez' om Aleksandr Martemjanov vspäi 2023.
Eläjad
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 43 005 ristitud, vn 2021 — 44 399 ristitud. Kaik 44 477 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vl 1863 (48,4 tuh. rist.), vl 1989 (45 053 eläjad) i jäb vspäi 2015 (enamba 44 tuh. rist).
Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): venälaižed — 91,3 %, ukrainalaižed — 1,1 %, totarlaižed — 0,5 %, vaugedvenälaižed — 0,5 %, toižed rahvahad — 3,6 %, rahvahuden ozutandata — 3,0 %.
Ortodoksižen hristanuskondan ühesatoštkümne pühäpertid[2] oma kaičenus i saudud lidnas: ph. Mikulai-čudonsädajan meripäjumalanpert' (1903−1913), Vladimiran Jumalanmaman päjumalanpert' (1875−1879), nell' jumalanpertid, seičeme kodijumalanpertid, kuz' časounäd. Niiden ližaks ph. Ondrijan-ezikuctud päjumalanpert', kuz' jumalanpertid i časoun' ei ole kaičenus.
Remove ads
Openduz
Lapsiden opendusen aluzkundad oma kahesa nomeruidud päivkodid (nomer 1, 2, 4, 6, 8, 13, 14, 18), augotižškol-päivkodi nomer 662, viž keskškolad (nomer 418, 422, 423, 425, 427), specialine (korrekcine) škol nomer 676, armahtamatomiden lapsiden kodi nomer 35, lapsiden sädamižen Grad čudes-pert' («čudoiden lidn»), muzikškol nomer 8 G.P. Višnevskajan nimed, čomamahtoine škol M.K. Anikušinan nimed, lapsiden da norišton sportškol, Junii moräk-merikeskuz («nor' merimez'»).
Sodamerilaivišton openduzkeskuz om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Remove ads
Transport
Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Avtobusad-žo ajeltas Lomonosov-lidnha (vspäi 2011) da Staraja Derevnä-metrostancijhasai. Lidn ühtenzoitase kontinentanke Rengazavtotel ümbri Piteriš.
Konteinermeriport radab. Ende ehtatim ühtenzoiti lidnad Lomonosovanke navigacijan sezonal.
Galerei
Lidnan administracijan sauvuz (2015)
Ph. Mikulai-čudonsädajan meripäjumalanpert', vn 2015 nägu
Meritegimen kontor vl 2013
Norišton pert'kulu (2014)
Merivaldmad (2012)
.jpg)
Homaičendad
Irdkosketused
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads