Oper

Oper (ital.: opera — «azj», «tö», «rad») om muzikaliž-dramatižen čomamahtusen žanr, kudambas südäiolend anttas muzikaližen dramaturgijan abul. Oper om vokaline žanr. Operan literaturine aluz om libretto.

Parižan vanh operteatr (Palais Garnier)

Žanran istorii

Oper om sündnu Italijaha. Operan ezitat om misterii — mugoine hengeline spektakl', kus om muzikad. Hengeline komedii «Pühän Pavlan kändmine hristanuskojaks» (1480, avtor Beverini) om jo tozine tö, kus muzikad om kaikiš paloiš. 16. voz'sadas lujas populärižikš tegihe pastoralid (paimniden vändod), kus oli horid: motetoid, madrigaloid. Vl 1597 Modenas ozutihe «garmonižen komedijan» (Commedia armonica) «Amfiparnasso» (avtor Oracio Vekki), kus hor kaiken pajati madrigaloid scenan taga, a akt'orad vändiba scenal.

16. voz'sadan lopus ningoižiš spektakliš zavodiba kävutada üksänine pajatand (monodii), i žanr šingotaškanzihe lujas. Avtorad nimitiba ičeze muzikaliž-dramatižed sädused «drama in musica» vai «drama per musica»; «opera»-nimi om sündnu 17. voz'sadan ezmäižes poles.

Ezmäižen operteatran publikan täht avaitihe vl 1637 Italijaha, Venecijha. Ezmäine sur' oper oli Perin Džakomon «Evridik»-oper (1597). Venecii oli ezmäine operan keskuz Evropas.

Operan toižendad

Om tehnus muga, miše tämbäi voib kundelta operan erazvuiččed toižendad:

• sur' oper (italijan kelel opera seria),
• pol'komine oper (semiseria),
• komine oper (opera-buffa),
• romantine oper,
• baletoper.

Komižes operas muzikaližiden nomeroiden keskes voib olda dialog muzikata. No dialogad voib löuta i toižiš operoiš, ozutesikš, Bethovenan "Fidelios" vai Veberan "Noidambujas".

Operan elementad

Oper om sintetine žanr. Sihe mülüdas dramaturgii, muzik, pirdand (dekoracijad, scenižed sädod), horeografii (balet).

Operan kollektivas oma: solistad, hor, orkestr i m.e. Operas oma naižäned — soprano, meccosoprano, kontral'to, i mehenäned — tenor, kontrtenor, bariton da bas.

Oper jägadas aktoihe, kuvihe, scenoihe i nomerihe.

Operan palad — rečitativad, ariozod, pajod, arijad, duetad, triod, kvartetad, ansamblid i m.e.; simfonižed formad — ezivänd, introdukcii, antrakt, marš, baletmuzik i m.e.