Seznam slovenskih svetnikov

seznam Wikimedie From Wikipedia, the free encyclopedia

Remove ads

Seznam slovenskih svetnikov zajema vse svetnike in blažene, kakor tudi tiste, ki so trenutno še v predhodnih postopkih in nosijo naziv Božji služabnik ali častitljivi Božji služabnik. Seznam je urejen po nazivih (stopnjah) svetništva in znotraj njih po datumu podelitve naziva. Sestavljen je iz štirih delov: slovenske svetniške osebnosti, druge (neslovenske) osebnosti iz področja današnje Slovenije, tuje osebnosti, ki so živele na Slovenskem, in kot zadnje obiski tujih svetnikov.

Narodnostne oznake za srednjeveške svetnike moramo razumeti kot oznake pripadnosti neki jezikovni, kulturni in civilizacijski tradiciji ob upoštevanju številnih procesov inkulturacije[1] in ne v smislu sodobnega etnosa ali sodobne narodne zavesti. To velja tudi za oznako slovenski iz karantanskega oziroma koroškega področja.

Remove ads

Seznam

Svetniki

Več informacij #, Slika ...

Blaženi

Več informacij #, Slika ...

Častitljivi Božji služabniki

Več informacij #, Slika ...

Božji služabniki

Več informacij #, Slika ...

Slovenski mučenci 20. stoletja

Slovenski mučenci 20. stoletja so Božji služabniki, za katere v Sloveniji teče skupni postopek za svetništvo, ki ga je najprej vodil postulator Peter Kvaternik (2002–2008), za njim Simon Lorber (2008–2013), od leta 2013 pa ga vodi postulator Metod Benedik. Na Dikasteriju za zadeve svetnikov v Rimu so mučenci obravnavani v štirih ločenih postopkih glede na preganjalce. Tako so v prvi skupini žrtve komunizma, v drugi nacizma, v tretji ustaškega režima in v četrti četnikov.[15] V postopek je bilo najprej vključenih 47 kandidatov[16][17], kasneje pa 64[18][19].

Spletišče Hagiography Circle, ki natančno beleži postopke, je v dolgotrajnem teku urejanja podstrani, zato so tudi tamkajšnji skupinski seznami zaenkrat še nesistematski in vsebujejo številne kandidate, ki so bili pridani prvotnim 64-im. Nekaj slovenskih kandidatov se poleg tega vodi v skupnih postopkih kandidatov iz drugih držav. Zadevne podstrani so naslednje (stanje na dan 30. september 2024):

  • seznami oseb, ki so že razvrščene po žrtvah režima:
  • seznami oseb, ki niso razvrščene po žrtvah režima; v njih se nahaja 6 oseb tujega rodu:
  • seznami kandidatov tujih držav, nerazvrščenih po žrtvah režima, v katerih se nahajajo Slovenci:

Spodnja tabela vsebuje vseh 162 slovenskih kandidatov iz zgornjih seznamov plus Janeza Sraška, za katerega teče samostojen postopek. Šest tujih kandidatov iz slovenskih seznamov je zapisanih nižje spodaj v razdelkih Drugih in Tujih svetniških osebnosti.

Več informacij #, Slika ...
Remove ads

Druge svetniške osebnosti, ki so izhajale iz področja Slovenije

Svetniki

Več informacij #, Slika ...

Blaženi

Več informacij #, Slika ...

Božji služabniki

Več informacij #, Slika ...
Remove ads

Tuje svetniške osebnosti, ki so živele na Slovenskem

Svetniki

Več informacij #, Slika ...

Blaženi

Več informacij #, Slika ...

Častitljivi Božji služabniki

Več informacij #, Slika ...

Božji služabniki

Več informacij #, Slika ...
Remove ads

Obiski svetnikov

Za obiske papežev glej Papeški obiski v Sloveniji.

  • Adolf Kolping (1813–1865), nemški duhovnik in blaženi, je obiskal slovenske dežele leta 1856, ko je v Mariboru in Ljubljani obiskal Katoliški rokodelski društvi.[36]
  • Alojzije Stepinac (1898–1960), hrvaški nadškof, kardinal in blaženi, je 3. avgusta 1936 osvojil Triglav ter naslednji dan daroval mašo v kapeli Marije Snežne na Kredarici.
  • Anton Padovanski (1195–1231), portugalski frančiškan in svetnik, je leta 1229 domnevno obiskal Koper in tam ustanovil prvo skupnost frančiškanov.[37]
  • Chiara Lubich (1920–2008), italijanska učiteljica, ustanoviteljica Gibanja fokolarov in Božja služabnica, je bila aprila 1999 na povabilo Slovenske škofovske konference na dvodnevnem obisku v Ljubljani, kjer je v Slovenskem parlamentu nagovorila poslance, v cerkvi sv. Jožefa pa vernike, ob čigar priložnosti je prejela tudi odličje sv. Cirila in Metoda, ki ji ga je podelil takratni predsednik konference Franc Rode.[38]
  • Ciril in Metod (med 812 in 815 – 885; med 826 in 827 – 869), grška misijonarja in svetnika, sta bila leta 867 v Spodnji Panoniji pri knezu Koclju, ko sta se poleti tega leta odpravila k papežu v Rim. Tako sta skoraj gotovo potovala čez Ptuj, Celje, Ljubljano, Postojno, Vipavo, Gorico in Benetke. Ciril je v Rimu umrl, Metod pa je bil posvečen in imenovan za Panonskega škofa. Sedež je imel pri Koclju v Blatenskem Kostelu.[39]
  • François-Xavier Nguyên Van Thuán (1928–2002), vietnamski nadškof, kardinal in častitljivi Božji služabnik, je bil junija 2000 na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo Antona Stresa, da se je udeležil njegovega škofovskega posvečenja v Mariboru. Obiskal je tudi nekaj slovenskih znamenitosti.[40]
  • Franjo Kuharić (1919–2002), hrvaški nadškof, kardinal in Božji služabnik, je prisostvoval obisku papeža Janeza Pavla II. 19. maja 1996 na Letališču Maribor.[41]
  • Ivan Merz (1896–1928), hrvaški gimnazijski profesor in blaženi, je s člani Marijine kongregacije 27. decembra 1923 obiskal Trapistovski samostan Marije Rešiteljice Rajhenburg (danes Brestanica). Izlet je organiziral in vodil on sam. Med udeleženci izleta je bil tudi takratni maturant, Franjo Šeper.[42]
  • Mati Terezija (1910–1997), albanska svetnica, je Slovenijo obiskala leta 1974 ter 30. junija 1980.[43][44]
  • Marko iz Aviana (1631–1699), italijanski kapucin in blaženi, je na poti na Kreto, še preden je postal redovnik, naredil postanek v Kapucinskem samostanu Koper, kjer je sprejel odločitev za vstop h kapucinom.
  • Mihael Rua (1837–1910), italijanski duhovnik, salezijanec in prvi don Boskov naslednik, blaženi.
  • Niccolò Olivieri (1792–1864), italijanski duhovnik, misijonar in Božji služabnik, se je večkrat oglasil v Ljubljani.[45]
Remove ads

Sklici

Zunanje povezave

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads