Armensko višavje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Armensko višavje (armensko Հայկական լեռնաշխարհ, latinizirano: Haykakan leṙnašxarh), tudi Armenska planota[1] ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.[1] Proti zahodu se razprostira Anatolska planota, ki se počasi dviga od obale Egejskega morja do povprečne višine 900 m na vzhodu,[1] na jugovzhodu pa je Iransko višavje z nadmorskimi višinami okrog 1500 m. V Armeniji se povprečna višina strmo dvigne na več kot 2000 m.[1]
Armensko višavje | |
Armensko gorovje blizu meje med Turčijo in Iranom, v daljavi Ararat | |
Država | Armenija Azerbajdžan Gruzija Iran Turčija |
---|---|
Regija | Mali Kavkaz |
Najvišja točka | Ararat |
- nadmorska višina | 5.137 m |
- Koordinate | 39°43′N 44°16′E |
Velikost | 400.000 km2 |
V antiki je bilo območje znano kot Velika Armenija (Armenia major) in je igralo ključno vlogo v zgodovini armenskega naroda kot ena od treh geopoličnih regij, povezanih z Armenci (drugi dve sta Mala Armenija in Sofena).[2][3] V srednjem veku se je tu naselilo večje število Turkmenov.
Višavje so v preteklosti naseljevala huritsko-urartska plemena, Armenci in gruzinske, asirske ter grške manjšine. Nad krščanskim prebivalstvom zahodnega dela regije je bil v sodobni zgodovini izveden genocid. Danes v regiji živijo predvsem Armenci, Gruzijci, Kurdi, Azerbajdžanci in Turki.