Aromuni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Aromuni (vlaško Armãnji, Rrãmãnji) so etnična skupina, ki izvira iz južnega Balkana in govori aromunščino, vzhodnoromanski jezik.[16] Tradicionalno živijo v osrednji in južni Albaniji, jugozahodni Bolgariji, severni in osrednji Grčiji ter Severni Makedoniji, trenutno pa jih je mogoče najti tudi v južni Srbiji in jugovzhodni Romuniji (Severna Dobrudža). Obstaja tudi aromunska diaspora, ki živi zunaj teh krajev. Aromuni so znani pod številnimi drugimi imeni, kot so »Vlahi« ali »Makedo-Romuni«[17][18] (včasih se uporabljajo tudi za Megleno-Romune).[19]
Armãnji, Rrãmãnji | |
---|---|
Skupno število pripadnikov | |
okoli 250.000 (aromunskih govorcev)[3] | |
Regije z večjim številom pripadnikov | |
Grčija | 9.855 (popis 1951)[4] ocenjeno leta 2020 do 300.000[5] |
Romunija | 26.500 (ocena 2006)[6] |
Severna Makedonija | 8714 (popis 2021)[7] |
Albanija | 8266 (popis 2011)[8] ocenjeno do 250.000[9] |
Bolgarija | 2000–3000 (ocena 2014)[10] |
Srbija | 243 (popis 2011)[11][12] |
Hrvaška | 29 (popis 2011)[13] |
Slovenija | 13 (popis 2002)[14] |
Bosna in Hercegovina | 10 (popis 2013)[15] |
Jeziki | |
aromunščina | |
Religija | |
Pravoslavje | |
Sorodne etnične skupine | |
Drugi latinsko govoreči narodi; (predvsem Romuni, Moldavci, Megleno-Romuni in Istro-Romuni) |
Izraz Vlahi se v Grčiji in drugih državah uporablja za Aromune, pri čemer je bil ta izraz v preteklosti bolj razširjen za vsa romansko govoreča ljudstva Balkanskega polotoka in Karpatov (Jugovzhodna Evropa).[20]
Njihov ljudski jezik, aromunščina, je vzhodnoromanski jezik, zelo podoben romunščini, ki ima veliko svojih lastnih narečij.[21] Izvira iz vulgarne latinščine, ki so jo govorila paleobalkanska ljudstva (na primer romanizirani Tračani in sorodni Dačani) po njihovi romanizaciji. Aromunski jezik ima veliko skupnih značilnosti z albanščino, bolgarščino in grščino; čeprav ima veliko izposojenih besed iz grščine, slovanščine in turščine, njeno besedišče ostaja večinoma romanskega izvora.[22]