Bertel Thorvaldsen
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bertel Thorvaldsen (dansko: [ˈpɛɐ̯tl̩ ˈtsʰɒːˌvælˀsn̩]; 19. november 1770 – 24. marec 1844) je bil danski in islandski kipar in medaljer mednarodne slave,[4] ki je večino svojega življenja (1797–1838) preživel v Italiji. Thorvaldsen se je rodil v Københavnu v dansko/islandski družini delavskega razreda in je bil pri enajstih letih sprejet na Kraljevo dansko umetnostno akademijo. Thorvaldsen je delal s krajšim delovnim časom s svojim očetom, ki je bil rezbar v lesu, in je na akademiji osvojil številna priznanja in medalje. Dobil je štipendijo za potovanje v Rim in nadaljevanje izobraževanja.
Bertel Thorvaldsen | |
---|---|
Rojstvo | Albert Bertel Thorvaldsen 19. november 1770({{padleft:1770|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…] København |
Smrt | 24. marec 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][…] (73 let) København |
Državljanstvo | Danska[3] |
Poklic | kipar, oblikovalec |
Poznan po | kiparstvo |
Podpis |
V Rimu si je Thorvaldsen ustvaril ime kot kipar. Vzdrževal je veliko delavnico v mestu in delal v junaškem neoklasicističnem slogu. Njegovi pokrovitelji so prebivali po vsej Evropi.[5]
Po vrnitvi na Dansko leta 1838 je bil Thorvaldsen sprejet kot narodni heroj. Thorvaldsenov muzej je bil postavljen za hrambo njegovih del poleg palače Kristijansborg. Thorvaldsen je pokopan na dvorišču muzeja. V svojem času so ga videli kot naslednika mojstra kiparja Antonia Canove. Med njegovimi bolj znanimi javnimi spomeniki sta kipa Nikolaja Kopernika in Józefa Poniatowskega v Varšavi; kip Maksimilijana I. v Münchnu in nagrobni spomenik papeža Pija VII., edino delo nekatolika v baziliki svetega Petra.