Dnipro
mesto v Ukrajini / From Wikipedia, the free encyclopedia
Dnipro (ukrajinsko Дніпро, rusko Днепр[4]) je industrijsko mesto v Ukrajini, ki stoji ob reki Dneper blizu njenega sotočja s Samaro na vzhodu države, približno 390 km jugovzhodno od Kijeva.[5][6] S približno milijonom prebivalcev (po oceni za leto 2020[3]) je četrto največje mesto v Ukrajini in administrativni sedež istoimenske občine, Dniprovskega rajona in Dnipropetrovske oblasti. Do leta 2016 se je imenovalo Dnepropetrovsk, nato pa ga je parlament preimenoval po ukrajinskem zapisu imena reke Dneper.[5][lower-alpha 1]
Dnipro Дніпро | |||
---|---|---|---|
Panoramski posnetek | |||
| |||
Koordinati: 48°27′N 35°02′E | |||
Država | Ukrajina | ||
Oblast | Dnipropetrovska oblast | ||
Rajon | Dniprovski rajon | ||
Ustanovljen | 1776 (uradno[1]) | ||
Status mesta | 1778 | ||
Upravljanje | |||
• Vrsta | mestni svet | ||
• Župan | Boris Filatov[2] | ||
Površina | |||
• Mesto | 409.718 km2 | ||
Nadm. višina | 155 m | ||
Prebivalstvo (2020[3]) | |||
• Mesto | 990.724 | ||
• Rang | 4. (UA) | ||
• Gostota | 2.411 preb./km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 993.220 | ||
Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
• Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
Poštna številka | 49000–49489 | ||
Omrežna skupina | +380 56(2) | ||
Spletna stran | dniprorada.gov.ua |
Sodobno mesto se razprostira predvsem ob južnem bregu reke, v novejšem času pa se predmestja širijo tudi severno od nje.[6] Je eno glavnih industrijskih središč Ukrajine, kjer so skoncentrirane metalurgija, kovinska industrija, strojegradnja in kemična ter gradbena industrija. Energijo za te dejavnosti zagotavlja Dneper, ki je spremenjen v skoraj neprekinjen niz akumulacijskih jezer za hidroelektrarne. Tovarne v mestu predelujejo železo iz regije Krivi Rog, premog iz Doneckega bazena in zemeljski plin iz Šebelinke pri Harkovu. Je tudi pomembno prometno središče na križišču več železniških koridorjev, ima veliko rečno pristanišče in letališče.[6][7] Leta 1995 je bila odprta proga podzemne železnice.
Izobraževalne in znanstvene ustanove v mestu so večinoma specializirane za industrijo, tu so inštituti za metalurgijo, rudarstvo, železnico, kemijsko tehnologijo, politehnike in druge specializirane šole, pa tudi medicinska akademija in Narodna agrarna univerza.[7] Od kulturnih ustanov so pomembnejše mestna filharmonija, več gledališč (med njimi Akademsko operno in baletno gledališče), Narodni zgodovinski muzej in Umetnostni muzej ter številne knjižnice.[6][7]