Elektron
From Wikipedia, the free encyclopedia
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 ×102998690000000000000♠−31 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 ×102998810000000000000♠−19 As.
Sestava: | osnovni delec[2] |
Statistika: | fermionska |
Skupina: | lepton |
Generacija: | prva |
Interakcija: | gravitacija, elektromagnetna, šibka |
Simbol(i): | e-, β- |
Antidelec: | pozitron (imenovan tudi antielektron) |
Predpostavil: | Richard Laming (1838–1851),[3] George Johnstone Stoney (1874) in drugi.[4][5] |
Odkril: | Joseph John Thomson (1897)[6] |
Masa: | 9,10938215(45)×102998690000000000000♠−31 kg[7] 5,4857990943(23)×102999600000000000000♠−4 u[7] |
Razpadni čas: | stabilen ( > 66×107001280000000000000♠28 let[8]) |
Električni naboj: | −1 e0[lower-alpha 2] -1,602176487(40)×102998810000000000000♠−19 C[7] |
Magnetni moment: | −1,001 159 652 181 11 μB[7] |
Spin: | 1/2 |
Elektroni so sestavni deli atomov. Ti so sestavljeni iz atomskega jedra, sestavljenega iz protonov in nevtronov, ter oblaka elektronov okrog jedra. Elektroni so približno 1800-krat lažji od protonov in nevtronov.
Elektron se navadno označuje z oznako e-. Antidelec elektrona je pozitron, ki je elektronu enak v vsem, z izjemo pozitivnega električnega naboja.
Po vsem, kar se ve o njem, se elektron uvršča med osnovne delce iz družine leptonov. Elektron ima spin 1/2, kar pomeni, da je fermion, oziroma da zanj velja Fermi-Diracova statistika.