Gladomor
umetno povzročena množična lakota v sovjetski Ukrajini v letih 1932–1933 / From Wikipedia, the free encyclopedia
Gladomor (ukrajinsko Голодомор, Golodomor, v drugih jezikih pogosto prečrkovano tudi kot Holodomor) je bila velika, množična, s strani vodstva KPSZ in vlade SZ namenoma organizirana lakota v letih 1932–1933, ki je terjala življenja več milijonov[1] prebivalcev Ukrajinske socialistične sovjetske republike (ozemlje današnje Ukrajine razen sedmih zahodnih oblasti, ki so tačas pripadale II. republiki Poljski, Krima in južne Besarabije) ter regije Kuban v Ruski SFSR, ki je bila v tistem času še večinoma ukrajinska. Gladomor so povzročili zavestni in namenski ukrepi višjega vodstva SZ in Ukrajinske SSR na čelu s Stalinom, čigar cilj je bila zadušitev ukrajinskega narodoosvobodilnega gibanja in fizično uničenje dela prebivalcev ukrajinskega podeželja.[2]
Načrtna zaplemba celotnega pridelka žit in vseh drugih živilskih izdelkov s strani predstavnikov sovjetskih oblasti v letih 1932–1933 je neposredno privedla k smrti od lakote milijonov kmetov. Pri tem so v času gladomora sovjetske oblasti razpolagale z znatnimi zalogami žit in so nadaljevale njihov izvoz v velikih količinah v tujino, prepovedale in onemogočile pa so odhod stradajočih ljudi iz Ukrajine[3] in odklonile pomoč, ki so jo prizadetim nudile tuje države.[4] Čeprav so dejanja predstavnikov Stalinove vlade, ki so povzročila gladomor, po takratni sovjetski kazenski zakonodaji pomenila kaznivo dejanje umora,[5] vzroki tega množičnega zločina niso bili v SZ nikoli raziskani in nihče od odgovornih vladajočih ni bil nikoli kaznovan.[6][7]
Sovjetska vlada je več desetletij vodila politiko zanikanja gladomora, prikrivala in poneverjala dokaze ter tudi prepovedala njegovo omenjanje v javnosti.[8] Gladomor so zanikali tudi nekateri zahodni novinarji in intelektualci, politiko zanikanja in dezinformiranja pa danes nadaljuje Rusija.[9]
Triintrideset držav, vključno s Slovenijo in EU, je uradno priznalo gladomor za genocid ukrajinskega naroda.
Po raziskavi javnega mnenja iz leta 2010, je 60 % državljanov Ukrajine štelo gladomor za genocid, 25% pa se s tem ni strinjalo.[10] Ukrajinski parlament je leta 2003 poimenoval, leta 2006 pa uradno opredelil gladomor kot genocid ukrajinskega naroda. Leta 2010 je bila zaključena sodna obravnava kazenske zadeve kaznivega dejanja genocida. Sodišče je spoznalo za krive sedem najvišjih predstavnikov oblasti SZ in Ukrajinske SSR, in sicer generalnega sekretarja Centralnega komiteja KPSZ Josipa Stalina, sekretarja CK KPSZ Lazara Kaganoviča in Pavla Postiševa, vodjo Narodnega komiteja SZ Vjačeslava Molotova, generalnega sekretarja CK Komunistične stranke Ukrajine Stanislava Kosjora, drugega sekretarja CK KSU Mendelja Hatajeviča in vodjo Narodnega komiteja Ukrajinske SSR Vlasa Čebara,[11] ter na podlagi znanstvenega in izvedenskega demografskega mnenja ugotovilo, da znaša skupno število človeških žrtev gladomora 3 milijone 941 tisoč ljudi.[12]