Gumiarabika
naravni gumi, pridobljen kot strjen sok različnih akacijevih dreves (Acacia sensu lato) v Afriki / From Wikipedia, the free encyclopedia
Gumiarabika, znan tudi kot gum sudani, je naravna guma, sestavljena iz strjenega soka dveh vrst akacije (sensu lato), Acacia senegal [1] (danes znan kot Senegalia senegal) in Vachellia (Acacia) seyal, pa tudi Vachellia tortilis, Vachellia gummifera, Vachellia karroo in Vachellia horrida)’’. Izraz gumiarabika ne pomeni posebnega botaničnega vira. V nekaj primerih tako imenovana gumiarabika" morda niti ni bila zbrana iz vrst akacije, lahko izvira iz Combretum, Albizia ali katerega drugega roda. Guma se komercialno nabira z divjih dreves, večinoma v Sudanu (80 %) in po celotnem Sahelu, od Senegala do Somalije. Ime Gumiarabika (al-samgh al-'arabi) so na Bližnjem vzhodu uporabljali vsaj že v 9. stoletju. Prvič je našla pot v Evropo prek arabskih pristanišč, zato je ohranila svoje ime. Gumiarabika je kompleksna mešanica glikoproteinov in polisaharidov, pretežno sestavljena iz arabinoze in galaktoze. Je topna v vodi, je užitna in se uporablja predvsem v prehrambeni industriji in industriji brezalkoholnih pijač kot stabilizator s številko E E414 (I414 v ZDA). Gumiarabika je ključna sestavina tradicionalne litografije in se uporablja pri tiskanju, proizvodnji barv, lepilih, kozmetiki in različnih industrijskih aplikacijah, vključno z nadzorom viskoznosti v črnilih in v tekstilni industriji, čeprav ji cenejši materiali tekmujejo za številne od teh vlog.