Jonsko morje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jonsko mórje (grško Ιόνιο Πέλαγος, latinizirano: Iónio Pélagos, IPA: [iˈoni.o ˈpelaɣos]; (Iónion pélagos), Ἰόνιος θάλασσα (Iónios thálassa) or Ἰόνιος πόντος (Iónios póntos).}} italijansko Mar Ionio or Mar Jonio, IPA: [mar ˈjɔːnjo]; [ˈmaːɾɪ ˈjɔːnjʊ], Predloga:Lang-scn. Predloga:Lang-nap.}} albansko Deti Jon, IPA: [ˈdɛti ˈjɔn]) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz. Salentinski polotok) in Kalabrijo ter otok Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje. Med Kalabrijo in Sicilijo je Mesinski preliv, prek katerega je povezano s Tirenskim morjem. Korintski zaliv, del Jonskega morja, ki se zajeda globoko v celino in ločuje Peloponez od preostalega Balkanskega polotoka, pa Korintski prekop povezuje z Egejskim morjem, s katerim se sicer stika tudi na jugu Peloponeza. Na jugu prehaja v Mirtulovo in Libijsko morje.
Ob vzhodni obali so posejani Jonski otoki, med katerimi so največji Krf, Paksos, Lefkada, Kefalonija, Itaka in Zakintos. Na zahodni obali Salentinski polotok in Kalabrija oklepata Tarantski zaliv. Na kalabrijski jonski obali je tudi nekajkrat manjši zaliv Squillace.
V preteklosti so Jonsko morje obravnavali kot del Jadranskega morja, medtem ko se danes Jonsko morje obravnava kot posebna vodna površina. V Jonskem morju, južno od grške obale so izmerili globino 5267 m, kar je največja izmerjena globina Sredozemskega morja. Točka se imenuje Calypso in je na 36º 34'N in 21º 08'E.[1][2] To je tudi eno izmed najbolj seizmološko aktivnih področij na svetu.