Kazaški kanat
nekdanja islamska monarhija v Srednji Aziji, naslednica Zlate horde / From Wikipedia, the free encyclopedia
Kazaški kanat (kazaško Қазақ Хандігі, latinizirano: Qazaq Handyğy), v vzhodnih virih znan kot Ulus Kazahov, Džočijev ulus in Jurta urusa,[2] je bila kazaška država v Srednji Aziji, naslednica Zlate Horde s središčem v vzhodnih delih Dešt-i Kipčaka, ki je obstajala od 15. do 19. stoletja.
Kazaški kanat Қазақ Хандығы Qazaq Handyğy | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1465–1847 | |||||||||||
Glavno mesto | |||||||||||
Skupni jeziki | kipčaški jeziki (kazaščina) | ||||||||||
Religija | sunitski islam | ||||||||||
Demonim(i) | Kazah | ||||||||||
Vlada | delno volilna monarhija | ||||||||||
kan | |||||||||||
• 1465–1480 | Kerej kan (prvi) Žanibek kan | ||||||||||
• 1841–1847 | Kenesari kan (zadnji) | ||||||||||
Zgodovina | |||||||||||
• Kerej in Žanibek ustanovita Kazaški kanat | 1465 | ||||||||||
• kazaško-dzungarske vojne | 1643–1755 | ||||||||||
• bitka pri Orbulaku | 1643 | ||||||||||
• invazija Galdan Bošugtu kana na Kazahe | 1680–1684 | ||||||||||
• vojna proti kozakom | 1709–1724 | ||||||||||
• bosonogi beg | 1723–1727 | ||||||||||
• bitka pri Anirakaju | 1729/1730 | ||||||||||
• Abulhair kan vzame rusko državljanstvo | 1731 | ||||||||||
• kazaške vojne proti Čingom | 1756–1757 | ||||||||||
• Ablaj kan postane kan vseh treh džuzov | 1771–1781 | ||||||||||
• ukinitev kanove oblasti v Srednjem in Mlajšem džuzu | 1822–1824 | ||||||||||
• ruska osvojitev Srednje Azije | 1847 | ||||||||||
Površina | |||||||||||
• skupaj | 2.500.000 km2 | ||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||
• 1900 [1] | 5.000.000 | ||||||||||
+ | |||||||||||
|
Kanat sta ustanovila Žanibek kan in Kerej kan leta 1465. Oba kana sta izhajala iz turško-mongolskega klana Tore, ki je prek dinastije Džočidov izhajal iz Džingiskanovega rodu. Klan Tore je vladal kanatu, dokler ta ni padel pod Rusko carstvo.
Od 16. do 17. stoletja je Kazaški kanat razširil svoja ozemlja na vzhodno Kumanijo (današnji Zahodni Kazahstan), večino Uzbekistana, Karakalpakstan in porečje Sir Darje in se vojskoval vse do Astrahana in Horasana, ki sta zdaj v Rusiji oziroma Iranu. Kanat je kasneje oslabil niz invazij Oiratov in Dzungarjev v 17. in 18. stoletju. Posledica invazij je bilo propadanje in nato razpad na tri jüze, ki so postopoma izgubili svojo suverenost in bili v 19. stoletju vključeni v razširjajoči se Ruski imperij.
Ustanovitev Kazaškega kanata je pomenila začetek kazahstanske državnosti,[3] katere 550. obletnico so praznovali leta 2015.[4]