Lendava
mesto v Občini Lendava / From Wikipedia, the free encyclopedia
Lendava (izgovarjava [ˈleːndaʋa] (poslušaj); v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; madžarsko Lendva, v preteklosti Alsólendva; nemško Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava. Leži pod Lendavskimi goricami, deloma na Dolinskem (podpokrajina Prekmurja), ob reki Ledavi in Kobiljskem potoku.
Lendava Lendva | |
---|---|
Lendava in Lendavski grad | |
Koordinati: 46°33′47.08″N 16°27′6.43″E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Pomurska regija |
Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
Občina | Lendava |
Površina | |
• Skupno | 5,7 km2 |
Nadm. višina | 161,1 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 2.954 |
• Gostota | 520 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 9220 Lendava |
Zemljevidi | |
Lendava - Mestno jedro | |
Lega | Občina Lendava |
RKD št. | 1135 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSLP | 1. maj 1993 |
Lendava je drugo največje mesto v Prekmurju in najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični.[3] Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do Dolge vasi in na vzhod do Čentibe; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih 20. stoletja. V kraju s skoraj 3000 prebivalci (3395 po popisu leta 2002) so poleg Rafinerije nafte Lendava še Terme Lendava, kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja Lek. Nad naseljem stoji Grad Lendava, v katerem je muzej. Mesto je staro tržišče za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola.[4] V Lendavi deluje že od 1958 tudi manjšinski Pomurski madžarski radio.