Litovski statuti
From Wikipedia, the free encyclopedia
Litovski statuti (litovsko Lietuvas statūti), prvotno znani kot Statuti Velike litovske kneževine, so bili kodifikacija celotne zakonodaje Velike litovske kneževine in njegove naslednice poljsko-litovske Republike obeh narodov iz 16. stoletja. Statute sestavljajo trije zakoniki, objavljeni leta 1529, 1566 in 1588. Vsi so napisani v rusinščini, prevedeni v latinščino in kasneje v poljščino. Bili so osnova pravnega sistema Velike litovske kneževine in »prvi popoln zakonik, napisan v Evropi po rimskem pravu«.[1] Statuti so se razvijali skladno s širitvijo Litve na slovansko ozemlje, zato so bili glavni vir statutov starolitovskega običajnega prava, staroslovanskega običajnega prava, privilegijev poljskega plemstva na Poljskem, Magdeburških pravic, mednarodnih sporazumov ter kraljevih listin in razglasov iz 12. do 14. stoletja.[2][1][3][4]