Mircea Eliade (izgovorjava po standardu IPA: ˈmirt͡ʃe̯a eliˈade), romunski religiolog, pisatelj in filozof, * 9. marec 1907, Bukarešta, Romunija, † 22. april 1986, Chicago, Illinois, ZDA.
Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...
| Mircea Eliade |
|---|
 |
| Rojstvo | 9. (22.) marec 1907[1][2][…]
Bukarešta[3] |
|---|
| Smrt | 22. april 1986({{padleft:1986|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[3][4][…] (79 let)
Chicago[3] |
|---|
| Državljanstvo |  Kraljevina Romunija[d]
 Socialistična republika Romunija[d]
 ZDA |
|---|
| Poklic | antropolog, diplomat, zgodovinar religij, zgodovinar, novinar, romanopisec, filozof, esejist, dramatik, pedagog, univerzitetni učitelj, literarni kritik, biograf, mitograf, pisec dnevnika, pisatelj, religiolog, etnograf |
|---|
| Podpis |  |
|---|
Zapri
Mirceo Eliadeja uvrščamo med vodilne raziskovalce religijskih študij, ki je uveljavil paradigme, ki obstajajo še danes. Njegova teorija o “svetosti”, kot bistvu religije, ki deli človeško izkušnjo na sveti in sakralni prostor in čas je bila večkrat potrjena. [5] Eden njegovih najbolj vplivnih prispevkov k religijskim študijam je bila njegova teorija večnega vračanja, ki pravi, da se mit in ritual ne samo spominjata svetosti, temveč vsaj v verski miselnosti v njem sodelujeta.
V zgodnjih letih je bil Eliade novinar in esejist ter član literarnega društva Criterion. Služil je tudi kot kulturni ataše v Združenem kraljestvu in na Portugalskem. V poznih tridesetih letih je Eliade večkrat izrazil podporo pravoslavni fašistični organizaciji Železna garda. Njegove predvojne povezave s skrajno desno politično opcijo so bile po vojni večkrat kritizirane.
Eliade je aktivo govoril pet jezikov (romunsko, francosko, nemško, italijansko in angleško) in pasivno tri jezike (hebrejsko, perzijsko in sanskrt). Posthumano je bil izvoljen v Romunsko akademijo znanosti in umetnosti.
Med 1925 in 1928 je obiskoval Filozofsko fakulteto na Univerzi v Bukarešti. Eliadejevo znanstveno delo se je začelo z dolgim študijem indijske filozofije v Britanski Indiji na Univerzi v Kalkuti. Tam je študiral tudi sanskrt, pali in bengalščino. Preden je odšel v Indijo, je na kratko obiskal tudi Egipt. V Indiji je veliko potoval, nekaj časa je preživel tudi v himalajskem samostanu. V Indiji se je začel zanimati za delo Mahatme Gandhija, ki ga je tudi osebno spoznal. Kasneje je Eliade sprejel Gandhijeve ideje v svojih dialogih o spiritualnosti v Romuniji. Eliade je doktoriral leta 1933 s tezo o jogi. Tri leta kasneje je bila knjiga prevedena v francoščino, kasneje je imela velik vpliv v akademskem svetu tako v Romuniji, kakor tudi v tujini
Kljub temu, da je bil po vojni deležen mnogo kritik zaradi predvojnih povezav z desnico, je njegova vloga zapletenejša. Leta 1933 je bil med drugimi podpisnik manifesta proti nemškemu nacističnemu rasizmu. [6]
Jeseni 1943 je potoval v okupirano Francijo, kjer se je sestal z znanstvenikom Georgesom Dumézilom. Ko se je izkazalo, da bodo komunisti prevzeli oblast, se je Eliade odločil ostati v tujini. 16. Septembra 1945 je odšel v Francijo s posvojeno hčerjo Gizo. Tam je obnovil kontakte z Dumezilom, ki mu je pomagal obnoviti vlogo v akademskem svetu.
Oktobra 1956 se je preselil v Združene države, kjer se je v naslednjem letu ustalil v Chicagu. Joachim Wach ga je povabil na Univerzo v Chicago. Eliade in Wach sta splošno priznana kot ustanovitelja “Čikaške šole”, ki označuje religijske študije v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1964 je Eliade postal “Sewell Avery Distinguished Service Professor of the History of Religions”. Ob izidu prvega zvezka Večnega vračanja je knjiga doživela komercialni uspeh, saj je bila izdana pod različnimi naslovi v več kot 100. 000 kopijah.
Leta 1966 je Mircea Eliade postal član Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Delal je kot urednik in vodja Enciklopedije religij in leta 1968 tudi kot profesor za zgodovino religij na Univerzi v Kaliforniji, Santa Barbara. V tem letu je Eliade končal Zgodovino religioznih verovanj in idej. Občasno je potoval zunaj Združenih držav, udeleževal se je Kongresa za zgodovino religij v Marburgu.
Po vojni so Eliadeja romunski komunistični mediji napadali zaradi njegove predvojne vloge in ga obtoževali, da je sovražnik delavskega razreda. Romunska tajna služba Securitate ga je prikazovala tudi kot angleškega vohuna in nekdanjega agenta gestapa. V začetku šestdesetih let je bil rehabilitiran. V sedemdesetih ga je režim Nicolaeja Ceausesca vabil, da bi se vrnil domov, kar pa je Eliade zavrnil.
Med zadnje nagrade, ki jih je prejel, spada nagrada Bordin francoske akademije (1977) in naslov Doctor Honori Causa, ki mu jo je podelila Univerza v Washingtonu (1985).
Mircea Eliade je umrl Bolnici Bernarda Mitchella aprila 1986.
- Mircea Eliade:
- A History of Religious Ideas, Vol. 1 (trans. Willard R. Trask), University of Chicago Press, Chicago, 1978
- Images and Symbols: Studies in Religious Symbolism (trans. Philip Mairet), Princeton University Press, Princeton, 1991
- Myth and Reality (trans. Willard R. Trask), Harper & Row, New York, 1963
- Myths, Dreams and Mysteries (trans. Philip Mairet), Harper & Row, New York, 1967
- Myths, Rites, Symbols: A Mircea Eliade Reader, Vol. 2, Ed. Wendell C. Beane and William G. Doty, Harper Colophon, New York, 1976
- Patterns in Comparative Religion, Sheed & Ward, New York, 1958
- Shamanism: Archaic Techniques of Ecstasy, Princeton University Press, Princeton, 2004
- The Myth of the Eternal Return: Cosmos and History (trans. Willard R. Trask), Princeton University Press, Princeton, 1971
- "The Quest for the 'Origins' of Religion", in History of Religions 4.1 (1964), p. 154–169
- The Sacred and the Profane: The Nature of Religion (trans. Willard R. Trask), Harper Torchbooks, New York, 1961
- Yoga: Immortality and Freedom (trans. Willard R. Trask), Princeton University Press, Princeton, 2009
- Final Report Arhivirano 2007-06-29 na Wayback Machine. of the International Commission on the Holocaust in Romania, Polirom, Iaşi, 2004. ISBN 973-681-989-2; retrieved October 8, 2007
- Sorin Antohi, "Commuting to Castalia: Noica's 'School', Culture and Power in Communist Romania", preface to Gabriel Liiceanu, The Păltiniş Diary: A Paideic Model in Humanist Culture, Central European University Press, Budapest, 2000, p.vii–xxiv. ISBN 963-9116-89-0
- George Călinescu, Istoria literaturii române de la origini până în prezent ("The History of Romanian Literature from Its Origins to Present Times"), Editura Minerva, Bucharest, 1986
- John Daniel Dadosky, The Structure of Religious Knowing: Encountering the Sacred in Eliade and Lonergan, State University of New York Press, Albany, 2004
- Robert Ellwood, The Politics of Myth: A Study of C. G. Jung, Mircea Eliade, and Joseph Campbell, State University of New York Press, Albany, 1999
- Victor Frunză, Istoria stalinismului în România ("The History of Stalinism in Romania"), Humanitas, Bucharest, 1990
- Roger Griffin, The Nature of Fascism, Routledge, London, 1993
- Mircea Handoca, Convorbiri cu şi despre Mircea Eliade ("Conversations with and about Mircea Eliade") Arhivirano 2006-11-06 na Wayback Machine. on Autori ("Published Authors") Arhivirano 2006-10-04 na Wayback Machine. page of the Humanitas publishing house (romunsko)
- Furio Jesi, Mito, Mondadori, Milan, 1980
- G. S. Kirk,
- Myth: Its Meaning and Functions in Ancient and Other Cultures, University of California Press, Berkeley, 1973
- The Nature of Greek Myths, Penguin Books, Harmondsworth, 1974
- William McGuire, Bollingen: An Adventure in Collecting the Past, Princeton University Press, Princeton, 1982. ISBN 0-691-01885-5
- Lucian Nastasă, "Suveranii" universităţilor româneşti ("The 'Sovereigns' of Romanian Universities"), Editura Limes, Cluj-Napoca, 2007 (available online Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine. at the Romanian Academy's George Bariţ Institute of History)
- Andrei Oişteanu,
- Z. Ornea, Anii treizeci. Extrema dreaptă românească ("The 1930s: The Romanian Far Right"), Editura EST-Samuel Tastet Editeur, Bucharest, 2008
- Mihail Sebastian, Journal, 1935–1944: The Fascist Years, Ivan R. Dee, Chicago, 2000. ISBN 1-56663-326-5
- David Leeming. "Archetypes". The Oxford Companion to World Mythology. Oxford University Press, 2004. Oxford Reference Online. Oxford University Press. UC—Irvine. 30 May 2011
Drugi jeziki
- Alexandrescu, Sorin (2007). Mircea Eliade, dinspre Portugalia. Bukarešta: Humanitas. ISBN 973-50-1220-0.
- Băicuş, Iulian, 2009, Mircea Eliade. Literator şi mitodolog. În căutarea Centrului pierdut. Bucharest: Editura Universităţii Bucureşti
- Călinescu, Matei (2002). Despre Ioan P. Culianu şi Mircea Eliade. Amintiri, lecturi, reflecţii. Iaşi: Polirom. ISBN 973-681-064-X.
- Culianu, Ioan Petru. 1978. Mircea Eliade. Assisi: Cittadella Editrice; 2008 Roma: Settimo Sigillo.
- David, Dorin. 2010. De la Eliade la Culianu (I). Cluj-Napoca: Eikon.
- De Martino, Marcello. 2008. Mircea Eliade esoterico. Roma: Settimo Sigillo.
- Dubuisson, Daniel. 2005. Impostures et pseudo-science. L'œvre de Mircea Eliade. Villeneuve d'Ascq: Presses Universitaires du Septentrion
- Gorshunova, Olga. 2008. Terra Incognita of Ioan Culianu, in Ètnografičeskoe obozrenie. N° 6, pp. 94–110. ISSN : 0869-5415.(rusko).
- Laignel-Lavastine, Alexandra. 2002. Cioran, Eliade, Ionesco – L'oubli du fascisme. Paris: Presses Universitaires de France-Perspectives critiques.
- Oişteanu, Andrei. 2007. Religie, politică şi mit. Texte despre Mircea Eliade şi Ioan Petru Culianu. Iaşi: Polirom.
- Posada, Mihai (2006). Opera publicistică a lui Mircea Eliade. Bukarešta: Editura Criterion. ISBN 978-973-8982-14-7.
- Ruşti, Doina. 1997. Dicţionar de simboluri din opera lui Mircea Eliade. Bucharest: Editura Coresi
- Tacou, Constantin (ed.). 1977. Cahier Eliade. Paris: L'Herne.
- Tolcea, Marcel. 2002. Eliade, ezotericul. Timişoara: Editura Mirton.
- Ţurcanu, Florin. 2003. Mircea Eliade. Le prisonnier de l'histoire. Paris: Editions La Découverte.
Arhiv likovne umetnosti — 2003. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011. Wendy Doniger, "Foreword to the 2004 Edition", Eliade, Shamanism, p.xiii
.jpg)
Kraljevina Romunija[d].svg){kind=small}
Socialistična republika Romunija[d]
ZDA
