Parabola (literatura)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Parabola je v najožjem pomenu besede kratka pripovedna zgodba v prozi ali verzih, ki ob fiktivnem, a običajno realnem primeru iz vsakdanjega življenja podaja nek moralni nauk. Nauk največkrat ni izražen z besedami, je prikrit, vendar je običajno zelo očiten in se ga z lahkoto da razbrati. Tako se razlikuje od prispodobe, kjer je nauk običajno izražen z besedami. Od basni pa se razlikuje po tem, da v njej nastopajo osebe in ne poosebljene živali, rastline, narave sile in neživi predmeti kot v basni. Funkcija parabola je vplivanjska, njen namen pa predvsem poučen.
Izraz parabola izhaja iz grške besede parabolē (παραβολη), kar pomeni primerjava, ilustracija, analogija. Mark Turner[1] izraz parabola uporablja ožje od Grkov, a še vedno širše od današnje običajne rabe tega izraza, opisanega v prejšnjem odstavku. Slovenska sopomenka za pomensko najožjo parabolo je prilika.
Intuitivno se marsikomu zdi, da prilika ne sodi med prave literarne zvrsti in oblike, zato jo Janko Kos v svojem delu Literatura uvršča na prehod od polliterarnih v prave literarne zvrsti in oblike.