Rusko-turška vojna (1710–1711)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.[6] Stalne ruske zahteve po njegovi izročitvi je sultan Ahmed III. vztrajno zavračal, kar je Petra Velikega spodbudilo k napadu na Osmansko cesarstvo, ki je 20. novembra 1710 Rusiji napovedalo vojno.[6] Sočasno s temi dogodki sta moldavski knez Dimitrie Cantemir in Peter Veliki 13. aprila 1711 podpisala Luški sporazum, s katerim se je Kneževina Moldavija zavezala, da bo z vojaki podpirala Rusijo v njeni vojni proti Osmanom in dovolila ruski vojski, da prestopi njeno mejo in namesti svoje garnizone v moldavske trdnjave. Ko sta se ruska in moldavska vojska v bližini moldavske prestolnice Iași združili, sta 11. julija krenila pohod proti jugu ob reki Prut z namenom prečkati Donavo in prodreti na Balkanski polotok.
Prutska kampanja | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del velike severne vojne in rusko-turških vojn | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Švedsko cesarstvo |
Rusko carstvo Kozaški hetmanat (stranka Ivana Skoropadskega) Kneževina Moldavija | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Devlet II. Geraj |
Peter Veliki Boris Šeremetev Carl Ewald von Rönne Ivan Skoropadski Dimitrij Cantemir | ||||||
Moč | |||||||
200.000[3] |
38.000 Rusov[4][5] 5.000 Moldavcev[4] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
neznano | neznano |