Rusko-turške vojne
razločitvena stran Wikimedie / From Wikipedia, the free encyclopedia
Rusko-turške vojne (rusko Русско-турецкие войны, latinizirano: Russko-turetskije voini) ali rusko-osmanske vojne (turško Osmanlı-Rus savaşları) so bile niz dvanajstih vojn med Ruskim in Osmanskim cesarstvom od 16. do 18. stoletja. Vojne so bile eden od najdaljših nizov vojaških spopadov v evropski zgodovini.[2] Razen vojne leta 1710-1711 in krimske vojne, ki se pogosto obravnava kot ločen dogodek, so se vojne končale porazno za Osmansko cesarstvo, ki je doživljalo dolgo obdobje stagnacije in propadanja. Na evropski strani so vojne prikazane kot prevlada Rusije kot evropske sile po prizadevanjih Petra Velikega za modernizacijo carstva v začetku 18. stoletja.[3][4][5]
Podatki na hitro Datum, Prizorišče ...
Rusko-osmanske vojne | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Od leve na desno od zgoraj navzdol: Obleganje Očakova, obleganje Izmaila, obleganje Sevastopola, obleganje Plevna, bitka za Sarikamiš, erzurumska ofenziva | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Rusko carstvo Ruski imperij | Osmansko cesarstvo | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Ivan Grozni Peter Veliki Burkhard Münnich Katarina Velika Aleksander I. Nikolaj I. Aleksander II. Nikolaj II. |
Selim II. Kara Mustafa Paša Ivaz Mehmed Paša Mustafa III. Abdul Hamid I. Mahmud II. Abdulmedžid I. Abdul Hamid II. Enver Paša | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
1676–1681: 8.000 1735–1739: 100.000 1787–1792: 72.000 1853–1856: 450.000 1877–1878: 111.000 1914–1918: 140.000 [1] |
1676–1681: 20.000 1735–1739: neznano 1787–1792: 130.000 1853–1856: 45.000 1877–1878: 120.000 1914–1918: 300.000[1] |
Zapri