Zgodovinsko središče Krakova
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zgodovinsko središče Krakova[1] je eno od najbolj znamenitih starih mestnih jeder na Poljskem in od leta 1038 do 1596, ko je kralj Sigismund III. Vasa preselil prestolnico v Varšavo, središče poljskega političnega življenja.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Zgodovinsko središče Krakova |
Lega | Krakov, Okraj Krakov, Malopoljsko vojvodstvo, Poljska |
Koordinati | 50°3′41″N 19°56′14″E |
Površina | 149,65 ha |
Varovalni pas | 907,35 ha |
Vključuje | Kazimierz Stradom Wawel |
Kriterij |
|
Referenca | 29 |
Vpis | 1978 (2. zasedanje) |
Razširitve | 2010 |
Celotno srednjeveško mestno jedro je bilo med prvimi mesti, vpisanimi na Unescov seznam krajev svetovne dediščine.[2][3] Staro mestno jedro je tudi eden od uradnih poljskih nacionalnih zgodovinskih spomenikov, izbranih v prvem krogu izbora Poljskega odbora za nacionalno dediščino 16. septembra 1994.
Staro mesto (poljsko Stare Miasto) je del Prvega administrativnega okrožje, ki se tudi imenuje Staro mesto, čeprav obsega večje področje od samega Starega mesta.
Srednjeveški Krakov je bil obdan s 3 km dolgim obrambnim obzidjem, v katerem je bilo sedem glavnih mestnih vrat in 46 stolpov. Utrdbe okoli starega mestnega jedra so se gradile dve stoletji.[4] Arhitekturni načrt za Staro mesto iz 13. stoletja je bil narejen leta 1257, potem ko je bilo mesto med napadi Tatarov leta 1241 uničeno. Sledila sta tatarska napada leta 1259 in 1287, ki sta bila odbita.[4] V središču starega Krakova je glavni trg (Rynek Główny), največji srednjeveški mestni trg katerega koli evropskega mesta.[5] Na njem in v njegovi bližini so številne zgodovinske znamenitosti, kot je Marijina bazilika (Kościół Mariacki), cerkev sv. Vojteha (sv. Adalberta), cerkev sv. Barbare in več drugih narodnih zakladov. Glavni trg je obdan z meščanskimi hišami in plemiškimi rezidencami, sredi trga pa stoji renesančna pokrita tržnica Sukiennice, v kateri so zdaj trgovine s spominki, restavracije in stojnice. V zgornjem nadstropju je Narodna galerija. Ob njej stoji Stolp mestne hiše (Wieża ratuszowa).
Celotno okrožje razpolavlja Kraljeva cesta, po kateri so se v stolnico na kronanje vozili poljski kralji. Pot se začne pri cerkvi sv. Florijana v srednjeveškem predmestju Kleparz pred severnim mestnim obzidjem. Od tam gre mimo krakovskega Barbakana, zgrajenega leta 1499, in vstopa v mesto skozi Florijanova vrata. Od tam poteka čez Glavni trg in po Mestni ulici do Vavla, nekdanjega sedeža poljskih kraljevskih družin nad reko Vislo.