Amritsar

Amritsar (pandžabsko: ਅੰਮ੍ਰਿਤਸਰ, ammritasara, hindujsko: अमृतसर. amr̥tasara), kar pomeni Tolmun nektarja nesmrtnosti, zgodovinsko znan tudi kot Rāmdāspur in pogovorno kot Ambarsar,^[4] je drugo največje mesto v indijski zvezni državi Pandžab takoj za Ludhiano. Je pomembno kulturno, prometno in gospodarsko središče, ki je v regiji Majha v Pandžabu. Mesto je upravni sedež okrožja Amritsar. Leži 217 km severozahodno od Čandigarha in 455 km severozahodno od New Delhija. Od indijsko-pakistanske meje je oddaljen 28 km in 47 km severovzhodno od Lahoreja v Pakistanu.

Amritsar
velemesto
V smeri urinega kazalca: Zlati tempelj, Muzej razdelitve, DŽalianvala Bagh, Ram Bagh, Gurdvara Baba Atal, Maharadža Randžit Singh Čovk na Heritage Street
Vzdevki:  Nicknames Sveto mesto Ambarsar Sifti Da Ghar Guru Nagari Zlato mesto
Map
Amritsar Lega
Koordinati: 31.64°N 74.86°E / 31.64; 74.86
Država	Indija
Zvezna država	Pandžab
Okrožje	Amritsar
Ustanovitelj	Guru Ram Das
Upravljanje
• Vrsta	Občina
• Telo	Amritsar Municipal Corporation
• Župan	Karamjit Singh Rintu
• namestnik komisarja	Gurpreet SIngh Khaira[1]
Površina [2]
• velemesto	240 km2
Rang	2. v Pandžabu
Prebivalstvo  (2011)
• velemesto	1.583.961
• Gostota	6.600 preb./km2
• Metropolitansko obm. [3]	1.993.809
• Metro rank	44th
Demonim	Amritsariya/Ambarsariya/Amritsari
Časovni pas	UTC+5:30 (IST)
PIN	143-001
Telephone code	91 183 XXX XXXX
Avtomobilska oznaka	PB-01 (commercial vehicles), PB-02
Spletna stran	www.amritsarcorp.com

Po popisu leta 2011 je imelo mesto 1.989.961 prebivalcev. Je ena izmed desetih občinskih družb v državi. Po podatkih Združenih narodov je od leta 2018 Amritsar drugo najbolj naseljeno mesto v Pandžabu in najbolj naseljena metropolitansko območje v državi s približno 2 milijonoma prebivalcev. Je tudi središče metropolitanske regije Amritsar.

Amritsar je gospodarska prestolnica Pandžaba. Je veliko turistično središče s skoraj sto tisoč obiskovalci dnevno. Mesto je bilo izbrano kot eno od mest dediščine za program indijske vlade Heritage City Development and Augmentation Yojana (HRIDAY).^[5] Je dom Zlatega templja, ene duhovno najpomembnejših in najbolj obiskanih gurdvar v sikhistični veri. Mesto je znano tudi po hrani, lesenih šahovnicah in industriji izdelave šahovskih figur.^[6]

Mitologija

Bhagvan Valmiki Tirath Sthal, ki je v Amritsarju, naj bi bil mesto ašrama Maharišija Valmikija, pisca Ramajane.^[7] Po Ramajani je Sita v ašramu Ramtirath rodila Lava in Kuša, sinova gospodarja Rame. Številni ljudje obiščejo tempelj Ramtirath na letnem sejmu. Bližnji mesti Lahore in Kasur naj bi ustanovil Lava oziroma Kuša. Menijo, da sta med ritualom Ašvamedha Jadžna gospoda Rame, Lava in Kuš ujela obrednega konja in privezala gospoda Hanumana na drevo blizu današnjega templja Durgiana.

Zgodovina

Ustanovitev mesta Amritsar

Panoramski pogled od zgoraj umetniško delo Amritsar, c. 1850–1890

V sikhovski tradiciji je guru Ram Das, četrti sikhovski guru, zaslužen za ustanovitev svetega mesta Amritsar.^[8] Obstajata dve različici zgodb o deželi, kjer se je naselil Guru Ram Das dži. V enem, ki temelji na zapisu Gazetteer, je bilo zemljišče kupljeno z donacijami Sikhov za 700 rupij od lastnikov vasi Tung.^[9]

Po zgodovinskih zapisih Sikhov je mesto izbral Guru Amar Das in ga poimenoval Guru Da Čak. Slednji guru je prosil Rama Dasa, naj najde zemljišče za ustanovitev novega mesta in ustvari umetni bazen kot njegovo osrednjo točko.^[10] Po kronanju Guru Ram Das dži leta 1574, ki se je soočil s sovražnim nasprotovanjem sinov Guruja Amarja Dasa,^[11] je ustanovil mesto; po njem je dobil ime Ramdaspur. Najprej je dokončal bazen, ob njem pa zgradil svoj novi uradni Guru center in dom. Povabil je trgovce in obrtnike iz drugih delov Indije, da se naselijo v novem mestu. Mesto se je razširilo v času Guruja Arjana Dev Džija, financirano z donacijami in zgrajeno s strani prostovoljcev. Mesto je zraslo v mesto Amritsar. Potem ko je sin guruja Amarja Dasa zgradil gurdvara Harmandir Sahib, se je območje bazena razvilo naprej kot tempeljski kompleks. Leta 1604 je sin Amardža Dasa namestil sveti spis sikhizma v novi tempelj.

Obdobje in dosežki gradnje med letoma 1574 in 1604 so opisani v Mahima Prakash Vartaku, polzgodovinskem sikhovskem hagiografskem besedilu, verjetno sestavljenem leta 1741. To je najzgodnejši znani dokument, ki obravnava življenja vseh desetih gurujev.

Maharadža Randžit Singh posluša recitiranje Guruja Granth Sahiba v bližini Akal Takhta in Zlatega templja, Amritsar, Pandžab, Indija. Slika Augusta Schoeffta, 1850

V letih 1762 in 1766–1767 je Ahmad Šah iz imperija Durani napadel konfederacijo Sikhov. Oblegal je Amritsar, pobil prebivalstvo in uničil mesto.^[12]

Staro obzidano mesto

Fotografija uličnega prizora v Amritsarju, avtor Felice Beato, ok. 1858–59

Med vladavino Sikhovskega imperija je leta 1822 maharadža Randžit Singh utrdil mesto, začenši z obzidjem na območju Katra Maha Singh.

Med Katrami (utrjenimi stanovanjskimi družbami), ki jih je v mestu zgradil maharadža Randžit Singh, so bile naslednje:^[13]

• Katra Moti Ram
• Katra Kanwar Kharak Singh (znana tudi kot "Katra Nikkai")
• Katra Fateh Singh Kallianwala
• Katra Ahluwalia^[14][15]

Kasneje je Šer Singh nadaljeval z gradnjo mestnega obzidja in dodal dvanajst vrat. Zgradil je tudi utrdbo z imenom Dhoor Kot; njegova utrdba je bila široka in visoka 7 jardov. Obseg obzidanega mesta je bil približno pet milj. Dvanajst vrat, zgrajenih v tem obdobju, je bilo znanih kot (vključno s kasnejšimi preimenovanji):

1. Lahori Darvaza (vrata Lahore)
2. Khazana Darvaza (vrata Khazana)
3. Deori Hakiman (vrata Hakeema/Darvaza Hakeema Vala)
4. Gilwali Darvaza – ne obstajajo več
5. Darvaza Rangar Nanglian (vrata Bhagatavala) – ne obstajajo več
6. Darvaza Ramgarhian (vrata Čatiwind) – pozneje obnovljena
7. Darvaza Ahluvalia (Darvaza Gheo Mandi) – niso več obstajala, vendar so bila od takrat obnovljena
8. Doburji Darvaza (Sultanvind Gate ali Delhi Darvaza)
9. Deorhi Kalan
10. Darvaza Rambagh
11. Deorhi Šazada (Hathi Darvaza/Darvaza Sehzada)
12. Darvaza Lohgarh – ne obstajajo več

Ko so Britanci leta 1849 priključili Pandžab, je bil Amritsar obdano mesto. Britanci so leta 1866 zgradili trinajsta vrata, znana kot Hall Gate.

Britanski vladarji so kasneje porušili del obzidja in nekaj vrat ali jih obnovili. Celotno novo obzidje mesta je bilo dokončano leta 1885. Številna ohranjena vrata so bila od takrat preimenovana in nimajo več svojih imen iz sredine 19. stoletja, medtem ko so bila druga porušena.

Pokol v Džalianvala Baghu

Džalianvala Bagh leta 1919, mesece po pokolu

Sledi strelov na stenah prostorov parka

Pokol v Džalianvala Baghu, ki je vključeval uboje na stotine indijskih civilistov po ukazu britanskega polkovnika Reginalda Edwarda Harryja Dyerja, se je zgodil 13. aprila 1919 v središču Amritsarja, najsvetejšega mesta Sikhov, na dan, ki je zanje sveti obletnica rojstva Khalse (dan Vaisakhi).^[16]

V Pandžabu je med prvo svetovno vojno (1914–18) prišlo do precejšnjih družbenih nemirov, zlasti med Sikhi. Najprej so nasprotovali rušenju mejnega zidu Gurdvara Rakab Gandž v New Delhiju. Kasneje so jih vznemirjale dejavnosti in preizkušnje Ghadaritov, ki so bili skoraj vsi Sikhi. V Indiji kot celoti se je politična dejavnost pojavila med napetostmi vojne. Pojavila sta se dva voditelja: Mahatma Gandhi (1869–1948), ki se je po obdobju boja kot mladenič proti Britancem v Južni Afriki januarja 1915 vrnil v Indijo, da bi tam delal za spremembe; in Annie Besant (1847–1933), vodja Teozofskega društva Indije. 11. aprila 1916 je ustanovila Ligo domačih oblasti s ciljem avtonomije Indije. Decembra 1916 je Indijski nacionalni kongres na svojem letnem zasedanju v Lucknowu sprejel resolucijo, v kateri je od kralja zahteval, naj izda razglas, v katerem je razglasil, da je »cilj in namen britanske politike, da se Indiji čim prej podeli samouprava «.^[17]

10. aprila 1919 sta bila Satya Pal in Saifuddin Kitchlew, dva priljubljena zagovornika gibanja Satjagraha, ki ga je vodil Gandhi, poklicana v rezidenco namestnika komisarja. Tam so ju aretirali in z avtomobilom prepeljali v Dharamsetla, hribovsko mesto, ki je zdaj v Himačal Pradešu. Kot odgovor je v Amritsarju izbruhnila splošna stavka. Navdušene skupine državljanov so se kmalu zlile v okoli 50.000-glavo množico, ki je protestirala proti namestniku komisarja proti tem aretacijam. Množico pa so ustavile britanske kolonialne sile in nanje streljale v bližini železniškega mostu. Uradna različica poroča, da je število žrtev 12 mrtvih in med 20 in 30 ranjenih. Na podlagi dokazov, predloženih v preiskavi Indijskega nacionalnega kongresa, so poročali o 20 do 30 smrtnih žrtvah.

Tri dni kasneje, 13. aprila, se je na tradicionalnem festivalu Baisakhi na tisoče neoboroženih hindujcev, sikhov in muslimanov zbralo v Džalianvala Bagh. Uro po tem, ko se je srečanje začelo, kot je bilo predvideno ob 16:30, je Dyer prispel s skupino petinšestdesetih vojakov Gurk (iz 9. Gorkha Rifles) in petindvajset vojakov Balučev (iz 59. Scinde Rifles). Ne da bi opozoril množico, naj se razide, je Dyer blokiral glavne izhode iz Bagha in svojim vojakom ukazal, naj začnejo streljati proti najgostejšim delom množice; streljanje se je nadaljevalo približno deset minut. Preiskava britanske vlade o pokolu je število žrtev navedla na 379.^[18] Indijski nacionalni kongres je na drugi strani ocenil, da je bilo ubitih približno 1000 ljudi.

Operacija Blue Star

Kip maharadže Randžita Singha v Amritsarju

Amritsar je bil središče nemirov v poznem 20. stoletju. V 1980-ih so sikhovski militanti zasedli tamkajšnji zlati tempelj. Premierka indijske vlade Indira Gandhi je ukazala operacijo Modra zvezda (1. – 6. junij 1984), indijsko vojaško operacijo^[19] za odstranitev militantov iz templja. Operacijo so izvedle enote indijske vojske, opremljene s tanki in oklepnimi vozili. Čeprav je bila vojaško uspešna, je operacija vzbudila ogromno polemik. O vladni utemeljitvi časa in sloga napada potekajo vroče razprave. Revija India Today je operacijo Blue Star uvrstila med 10 največjih političnih sramot v Indiji.^[20]

Uradna poročila navajajo število smrtnih žrtev med indijsko vojsko na 83, pri čemer je bilo ubitih 493 civilistov in sikhovskih militantov. Medtem ko neodvisne ocene navajajo številke nad 5000 ljudi, večinoma romarjev, vključno z ženskami in otroki. Poleg tega CBI velja za odgovornega za zaseg zgodovinskih artefaktov in rokopisov v sikhovski referenčni knjižnici, preden jo je zažgal.^[21] Štiri mesece po operaciji, 31. oktobra 1984, sta Indiro Gandhi umorila dva njena sikhovska telesna stražarja, kar velja za dejanje maščevanja. Po njenem atentatu je bilo v protisikhovskih nemirih leta 1984 ubitih več kot 17.000 Sikhov.^[22]

Geografija

Amritsar leži na 31.63°N 74.87°E / 31.63; 74.87 s povprečno nadmorsko višino 234 metrov v regiji Madžha zvezne države Pandžab v severni Indiji in leži približno 24 km vzhodno od meje s Pakistanom. Upravna mesta vključujejo Adžnala, Atari, Beas, Budha Theh, Čheharta Sahib, Džandiala Guru, Madžitha, Radžasansi, Ramdas, Raja, Verka Town in Baba Bakala.

Običajno za severozahodno Indijo ima Amritsar vroče polsušno podnebje (Köppen BSh), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Cwa), ki je pod vplivom monsuna. Temperature v Amritsarju se običajno gibljejo od –1 do 45 °C. Doživlja štiri glavne letne čase: zimo (od decembra do marca), ko lahko temperature padejo do –1 °C; poletje (od aprila do junija), ko lahko temperature dosežejo 45 °C; monsun (od julija do septembra); in po monsunu (od oktobra do novembra). Letna količina padavin je približno 726,0 milimetrov. Najnižja zabeležena temperatura je bila −3,6 °C in je bila zabeležena 9. decembra 1996, najvišja temperatura, 48,0 °C, pa je bila zabeležena 23. maja 2013.^[23] Uradna vremenska postaja za mesto je civilno letališče Radžasansi. Vremenski zapisi tukaj segajo do 15. novembra 1947.

Demografija

Zlati tempelj je eden najpomembnejših krajev čaščenja v mestu

Po popisu leta 2011 je imela občina Amritsar 1.132.761 prebivalcev, mestna aglomeracija pa 1.183.705 prebivalcev. Občina je imela razmerje med spoloma 879 žensk na 1000 moških in 9,7 % prebivalcev je bilo mlajših od šest let. Efektivna pismenost je bila 85,27 %; pismenost moških je bila 88,09 %, pismenost žensk pa 82,09 %. Načrtovana kastna populacija je 28,8 %.

Po popisu prebivalstva v Indiji leta 2011 je hinduizem glavna vera mesta Amritsar z 49,5 % prebivalstva, sledijo sikhizem (47,9 %), krščanstvo (1,2 %) in islam (0,5 %). Približno 0,9 % prebivalcev mesta je izjavilo, da "brez določene vere" ali druge vere.^[24]

Amritsar je najsvetejše mesto v sikhizmu in vsako leto ga obišče približno 30 milijonov ljudi za romanje.^[25]

Zanimivosti

• Zlati tempelj in Heritage Street
• Durgiana Mandir in tempelj Bada Hanuman
• Mata Lal Devi Mandir, Model Town
• Šri Ram Tirath v kompleksu Bhagwan Valmiki Tirath Sthal
• Spomenik in muzej vojnih junakov države Pandžab
• Sadda Pind
• Ulica Urban Haat Food
• Trdnjava Gobindgarh
• Ram Bagh, Amritsar in
  • muzej Maharadža Randžit Singha
• Wagah (mejna slovesnost)
• Gurdvara Šaheed Gandž Sahib
• Muzej razdelitve
• Džalianvala Bagh
• Pul Kandžri
• VR Ambarsar, Circular Road
• Mall of Amritsar, blizu Hyatt
• Spomenik Jang-e-Azadi blizu Kartarpurja

Gospodarstvo

Amritsar je drugo največje mesto in okrožje Pandžaba. Je tudi eno najhitreje rastočih mest v Pandžabu. Sredi 1980-ih je bilo mesto znano po svoji tekstilni industriji. Amritsarjeva trgovina in industrija sta se soočili z udarcem v obdobju militantnosti v1980-ih, vendar je v mestu še vedno delujočih veliko tekstilnih tovarn, pletilnih enot in tovarn za vezenje. Znana je po šalih iz pašmine, volnenih oblačilih, odejah itd. Med rokodelskimi izdelki je bila obrt Thathera iz Džandiala Guruja v okrožju Amritsar leta 2014 uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine^[26] in prizadevanja za oživitev te obrti pod okriljem projekta Virasat je med največjimi indijskimi programi oživitve obrti, ki jih sponzorira vlada. Turizem in gostinstvo sta v zadnjem času zaradi velikega števila turistov postala hrbtenica lokalnega gospodarstva. Na stotine majhnih in nekaj velikih hotelov je nastalo, da bi poskrbeli za povečan pritok turistov. Restavracije, taksisti, lokalni trgovci so imeli koristi od turističnega razcveta.

Pobratena mesta

Amritsar je pobraten z:

• Bakersfield, Kalifornija, ZDA^[27]
• Sandwell, West Midlands, Anglija, Združeno kraljestvo^[28]
• Thetford, Norfolk, Združeno kraljestvo^[29]

Sklici

1. »Gurpreet Singh Khaira next Amritsar DC«. Tribune India. 29. julij 2020. Pridobljeno 18. marca 2021.
2. »Amritsar City« (PDF).
3. »Provisional Population Totals, Census of India 2022; Urban Agglomerations/Cities having population 10 lakh and above« (PDF). Office of the Registrar General & Census Commissioner, India. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. aprila 2013. Pridobljeno 26. marca 2012.
4. Indian Studies: Past and Present. Zv. 3. Ramakrishna Maitra. 1962. str. 192. Amritsar, the principal place of Sikh worship, was not established at Ram-Raoni, but, in fact, Ram-Raoni was established near the Sikh place of worship at Amritsar (called Ambarsar by illiterate people), which had been founded by Guru Ramdas in 1574, one hundred and seventy-four years before the Ram-Raoni came into existence.
5. »Introduction«. HRIDAY official website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2015. Pridobljeno 30. aprila 2015.
6. »Permit raj checkmates chessboard industry«. The Tribune, 6 September 2018. 6. september 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2019. Pridobljeno 27. aprila 2019.
7. »Valmiki Tirath Sthal temple-cum-panorama to be opened on Dec 1«. Business Standard India. Press Trust of India. 22. november 2016. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2018. Pridobljeno 17. marca 2022.
8. W.H. McLeod (1990). Textual Sources for the Study of Sikhism. University of Chicago Press. str. 28–29. ISBN 978-0-226-56085-4. Arhivirano iz spletišča dne 14. februarja 2017. Pridobljeno 16. novembra 2018.
9. Louis E. Fenech; W. H. McLeod (2014). Historical Dictionary of Sikhism. Rowman & Littlefield Publishers. str. 67. ISBN 978-1-4422-3601-1. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2017. Pridobljeno 16. novembra 2018.
10. Pardeep Singh Arshi (1989). The Golden Temple: history, art, and architecture. Harman. str. 5–7. ISBN 978-81-85151-25-0.
11. Arvind-Pal Singh Mandair (2013). Sikhism: A Guide for the Perplexed. Bloomsbury Publishing. str. 38–40. ISBN 978-1-4411-5366-1. Arhivirano iz spletišča dne 14. februarja 2017. Pridobljeno 29. novembra 2018.
12. Dupree 1980, str. 338-339. sfn error: no target: CITEREFDupree1980 (pomoč)
13. Singh, Fauja (1978). The City of Amritsar: A Study of Historical, Cultural, Social, and Economic Aspects. Oriental Publishers & Distributors. str. 78–82.
14. Teja, Charanjit Singh (26. avgust 2020). »Katra Ahluwalia, a glimpse of grand past, faces ravages & wrath of time«. The Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2023. Pridobljeno 28. avgusta 2023.
15. »Katra Ahluwalia: A Legacy of the Sikh-Misl Era«. Sikh News (v angleščini). 28. januar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2023. Pridobljeno 14. julija 2023.
16. Collett, Nigel (15. oktober 2006). The Butcher of Amritsar: General Reginald Dyer (v angleščini). A&C Black. ISBN 978-1-85285-575-8.
17. Proceedings of the Lucknow Session of the Indian National Congress, 1916, cited by Pasricha, Ashu (2008). The Political Thought of Annie Besant (Encyclopaedia of Eminent Thinkers, Vol. 25). Concept Publishing. str. 84. ISBN 978-8180695858.
18. Welle (www.dw.com), Deutsche. »The Jallianwala massacre – when British troops killed hundreds of unarmed Indians | DW | 13 April 2019«. DW.COM (v britanski angleščini). Pridobljeno 5. januarja 2021.
19. »Operation Bluestar, 20 Years On«. Rediff.com. 6. junij 1984. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2009. Pridobljeno 17. julija 2012.
20. Gunjeet K. Sra (19. december 2008). »10 Political Disgraces«. Indiatoday.digitaltoday.in. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2008. Pridobljeno 9. avgusta 2009.
21. Kaur, Jaskaran; Crossette, Barbara (2006). Twenty years of impunity: the November 1984 pogroms of Sikhs in India (PDF) (2nd izd.). Portland, OR: Ensaaf. str. 16. ISBN 978-0-9787073-0-9. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. januarja 2012. Pridobljeno 7. januarja 2012.
22. Joseph, Paul (11. oktober 2016). The SAGE Encyclopedia of War: Social Science Perspectives. SAGE. str. 433. ISBN 978-1483359885. around 17,000 Sikhs were burned alive or killed
23. »Amritsar Climate Normals 1981-2010« (PDF). Indian Meteorological Department, Pune. Pridobljeno 31. marca 2020.
24. »Religion PCA - Amritsar«. census.gov.in. Pridobljeno 13. novembra 2019.
25. »Harmandir Sahib in Amritsar - Pilgrimage - GCSE Religious Studies Revision«. BBC (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2021. Pridobljeno 5. januarja 2021.
26. »Traditional brass and copper craft of utensil making among the Thatheras of Jandiala Guru, Punjab, India«, ICH UNESCO (v angleščini), UNESCO
27. »Sister Cities«. bakersfieldsistercity.org. Bakersfield Sister City Project Corporation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2023. Pridobljeno 18. februarja 2020.
28. »Sandwell Economic Prospectus«. sandwell.gov.uk. Sandwell Metropolitan Borough Council. str. 18. Pridobljeno 7. maja 2020.^{[mrtva povezava][mrtva povezava]}
29. »UK town to be Amritsar's twin city in memory of Maharaja Duleep Singh«. tribuneindia.com. Tribune India. 7. julij 2018. Pridobljeno 18. februarja 2020.

Zunanje povezave

• Official Website of District of Amritsar
• Official Website of Amritsar Municipal Corporation
• Amritsar HRIDAY city