Apsara
From Wikipedia, the free encyclopedia
Apsara (sanskrtsko अप्सरा, latinizirano: apsaras, apsarā, palijsko अक्चरा, latinizirano: accharā) je vrsta ženskega duha oblakov in voda v hinduizmu in budistični kulturi. Imajo vidno vlogo v kiparstvu, plesu, literaturi in slikarstvu mnogih indijskih in jugovzhodnoazijskih kultur.[1] Obstajata dve vrsti apsar: laukika (svetovna) in daivika (božanska). Urvasi, Menaka, Rambha, Tilotama in Ghritači so najbolj znane med njimi.[2]
Apsare so splošno znane kot Apsara (អប្សរា Âbsâréa) v kmerščini in imenovane tudi kot Accharā v paliju ali Bidadari (malajsko, Maranao), Biradali (Tausug, Sinama), Hapsari/Apsari ali Vidadari/Vidjadari (javansko), Helloi (Meitei) in Apsorn (tajsko: อัปสร). Možni prevodi besede Apsara so "nimfa", "vila", 'nebeška nimfa' in 'nebeška deklica'.
V hinduizmu so apsare čudovita, nadnaravna ženska bitja. So mladostne in elegantne ter vrhunske v plesni umetnosti. Pogosto so žene Gandharve, Indrinih dvornih glasbenikov. Plešejo na glasbo, ki jo ustvarjajo Gandharve, običajno v palačah bogov, zabavajo in včasih zapeljejo devate in rišije. Kot eterična bitja, ki naseljujejo nebo in so pogosto upodobljena med begom ali v službi boga, jih lahko primerjamo z angeli.
Apsare naj bi lahko poljubno spreminjale svojo obliko in vladale nad bogastvom iger na srečo.[3] Apsare včasih primerjajo z muzami stare Grčije, pri čemer vsaka od 26 apsar na Indrinem dvoru predstavlja poseben vidik uprizoritvene umetnosti. Povezane so z obredi plodnosti. Bhagavata Purana tudi navaja, da so se apsare rodile iz Kašjape in Munija.