Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Podatki na hitro Izgovarjava, Videz ...
Astat, 85At|
Izgovarjava | IPA: [astát] |
---|
Videz | neznan, verjetno kovinski |
---|
Masno število | [210] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 85 |
---|
Skupina | skupina 17 (halogeni) |
---|
Perioda | perioda 6 |
---|
Blok | blok p |
---|
Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 18, 7 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Vrelišče | (At2) 230±3 °C (ocenjeno)[1] |
---|
Gostota (blizu s.t.) | (At2) 6,35±0,15 g/cm3 (predvideno)[2] |
---|
Molski volumen | (At2) 32,94 cm3/mol (predvideno)[2] |
---|
Izparilna toplota | (At2) 54,39 kJ/mol[3] |
---|
Parni tlak
P (Pa) |
1 |
10 |
100 |
1 k |
10 k |
100 k |
pri T (°C) |
88 |
119 |
156 |
202 |
258 |
334 |
|
|
Oksidacijska stanja | −1, +1, +3, +5, +7[4] |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2.2 |
---|
Ionizacijske energije | |
---|
Kovalentni polmer | 150 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 202 pm |
---|
|
Pojavljanje v naravi | iz razpada |
---|
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) (predvideno)[6] |
---|
Toplotna prevodnost | 1,7 W/(m⋅K) |
---|
Številka CAS | 7440-68-8 |
---|
|
Poimenovanje | po grškem pridevniku astatos (αστατος),t.j. "nestalen" |
---|
Odkritje | Dale R. Corson, Kenneth Ross MacKenzie, Emilio Segrè (1940) |
---|
|
|
Kategorija: Astat prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Zapri
Je kemijski element VII. glavne skupine periodnega sistema. Spada med nekovine, halogene in radioaktivne elemente. V naravi je izredno redek: v zemeljski skorji ga je skupaj z ozračjem manj kot 30 g. Astat je zelo nestabilen, kratkoživ radioaktiven element, najbolj dolgoživ izotop ima razpolovni čas okoli 8 ur, in od tod tudi njegovo poimenovanje, saj ime astat prihaja iz grške besede astatos, kar pomeni nestabilen.
Ima močno izražen kovinski značaj. Odkrili so ga Corson, MacKenzie in Segrè leta 1940. Pridobivajo ga umetno.
Ima 6 lupin.